{"id":1385,"date":"2026-02-17T17:10:38","date_gmt":"2026-02-17T16:10:38","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=1385"},"modified":"2026-02-17T17:11:31","modified_gmt":"2026-02-17T16:11:31","slug":"%f0%9f%94%b9skalca-skalica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=1385","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Skalca, Skalica"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Nekega son\u010dnega jutra je Luka brskal po zemljevidu okrog Tolmina in zmajeval z glavo.
“Tole so se pa zmotili, ko so tiskali zemljevid,” je rekel. “Tukaj pi\u0161e Skalca. Najbr\u017e je napaka, moralo bi pisati Skalica, kajne?” \u00a0
Maja se je prikradla za njegov hrbet in pogledala.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


“Ne, oboje je pravilno, saj obstaja \u0161e en hrib, ki se imenuje Skalica,” je rekla. “Skalca je v Julijskih Alpah, Skalica pa na Bohorju.”
Dotaknila se je najprej\u00a0Skalce\u00a0nad So\u010do.
Zemljevid je za\u0161epetal:\u00a0“Ska-l-ca …<\/em>“
Na steni sobe se je prikazala projekcija strmega, skalnatega hriba nad turkizno reko. Nato se je dotaknila\u00a0Skalice\u00a0na pogorju Bohorju.\u00a0“Ska-l-i-ca …<\/em>” Na steni \u00a0se je poleg prve slike prikazala nova slika, na kateri je zablestel \u0161e drug vrh, bolj gozdnat in zaokro\u017een.
“Skalca in Skalica!” je vzkliknila Maja. “Kot brat in sestra. Jaz za\u010dnem s Skalco!”
Usedla se je bolj udobno.
“Neko\u010d je bila Skalca \u010disto navadna skala, ki se je mirno son\u010dila na eni strani So\u010de, tik pred votlino, v kateri je \u017eivel bradati velikan. Neko\u010d ga je golobradi velikan, ki je \u017eivel na drugi strani So\u010de, za\u010del izzivati. Vpil je, ga zmerjal in se krohotal. Bradati velikan je pograbil skalo, ki se je pred\u00a0 njegovo votlino imela \u010disto fino, in jo vrgel \u010dez So\u010do, meril je seveda v golobradega. Pa ga ni zadel. Uboga skala se je zarila v zemljo skoraj do polovice in golobrade\u017e se je za\u010del \u0161e bolj krohotati: “Glej ga, reva, a s takole skalco misli\u0161, da me bo\u0161 zadel.” Skalo je s\u010dasoma prerasel gozd, ime Skalca pa je ostalo.”
“Lepo,” je priznal Luka. “Ampak Skalica na \u00a0pogorju Bohor je bolj prijazna. V davnih \u010dasih, ko so bile gore \u0161e mlade in majhne, je nad Bohorjem kraljeval prijazen, a osamljen velikan, po imenu Sivoglavi. Rad je zbiral nebe\u0161ko roso. Vsako jutro se je povzpel na najvi\u0161ji vrh in z velikimi dlanmi zajemal kapljice, ki so padale z zvezd.
A nekega jutra se je zbudil prepozno. Sonce je \u017ee vzhajalo in roso posu\u0161ilo. Velikana je zajela neizmerna \u017ealost in jeza. Z dlanjo je udaril ob vrh hriba. V trenutku se je kos gore odlomil, se zakotalil po pobo\u010dju in pristal ob vzno\u017eju. In nastal je hrib, ki so ga ljudje poimenovali Skalica, saj je nastal iz velike skale.”
Maja je nadaljevala: “Ampak zakaj sta si imeni tako podobni? Mogo\u010de pa sta neko\u010d skupaj rasli, potem pa ju je reka So\u010da lo\u010dila? In zdaj kli\u010deta druga drugo: “Skal-ca!” “Skal-i-ca!””
Luka se je nasmehnil. “Jaz pa mislim, da je to jezikovna uganka. Ljudje so poimenovali hrib po tem, kako je bil videti. Eden je bil kot majhna skala \u2013 Skalca. Drugi je bil kot manj\u0161a ljubka skala \u2013 Skalica. In vsi so imeli prav.”
“V\u0161e\u010d mi je,” je rekla Maja. “Tvoja razlaga o jeziku je najbolj zanimiva. Ti si zmagal.”<\/p>\n\n\n\n

Vrata so se odprla. Babica je prinesla kro\u017enik sve\u017eih jagod.
“Sli\u0161ala sem, da raziskujeta kamnita dvoj\u010dka,” je rekla.
“Skalco in Skalico, babi!” sta vzkliknila hkrati. “Sta mogo\u010de brat in sestra?”
Babica je sedla k njima. “Lepo sta si izmislila zgodbe o Skalci in Skalici. Resni\u010dna zgodba je prav tako zanimiva.\u00a0Skalca je hrib, visok 596 metrov, v Julijskih Alpah nad So\u010do. Skalica pa je vi\u0161ja, visoka je 951 metrov in le\u017ei v pogorju Bohor.”
“Zakaj pa sta si imeni tako podobni?” je vpra\u0161al Luka.
“Ker iz besede “skala” izhajata oba,” je pojasnila babica. “V na\u0161em jeziku imamo veliko besed, ki se kon\u010dajo na “-ica” \u2013 to je pomanj\u0161evalnica. Skalica bi tako lahko pomenila “manj\u0161o skalo”. A v resnici je Skalica vi\u0161ja od Skalce!”
“Je to edina Skalca pri nas?” je vpra\u0161ala Maja.
“Ne!” se je nasmehnila babica. “Na Pohorju imamo celo\u00a0slap Skalco\u00a0\u2013 \u010dudovit\u00a0 slap, ki pada po skalnih stopnicah. Ko smo \u017ee pri slapovih, v pogorju Bohor so slapovi z zanimivimi imeni: Bo\u017eji slap, Pekel, Ubijavnik in Bojanca. Vsi so povezani s skalami in kamnito podlago. Kamor koli gremo v Sloveniji, povsod najdemo skale in slapove \u2013 vsakega s svojo zgodbo.”<\/p>\n\n\n\n

Luka in Maja sta jedla jagode in gledala projekciji dveh hribov. En strm je in robat nad So\u010do, drugi, ki je porasel in vi\u0161ji, je na Bohorju. In vedela sta, da sta pravkar odkrila, kako lahko ena samo beseda \u2013\u00a0skala<\/em>\u00a0\u2013 rodi toliko razli\u010dnih, a vseeno podobnih zgodb.

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Nekega son\u010dnega jutra je Luka brskal po zemljevidu okrog Tolmina in zmajeval z glavo.“Tole so se pa zmotili, ko so tiskali zemljevid,” je rekel. “Tukaj pi\u0161e Skalca. Najbr\u017e je napaka, moralo bi pisati Skalica, kajne?” \u00a0Maja se je… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-1385","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1385","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1385"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1385\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1389,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1385\/revisions\/1389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1385"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1385"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1385"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}