{"id":1567,"date":"2026-02-20T07:52:38","date_gmt":"2026-02-20T06:52:38","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=1567"},"modified":"2026-02-20T07:53:28","modified_gmt":"2026-02-20T06:53:28","slug":"%f0%9f%94%b9nagajivec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=1567","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Nagajivec"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Ali ste \u017ee sli\u0161ali za hrib, ki skriva skrivnosti? Za kraj, kjer se izgubljajo stvari? Za mesto, kjer veter piha v napa\u010dno smer in pot vodi \u2026 nikamor?\u00a0 Luka in Maja sta odprla Atlas in na\u0161la ime, ki ju je takoj nasmejalo \u2013 Nagajivec. Hrib, ki \u017ee v imenu nosi opozorilo, sta na\u0161la na Notranjskem, v hribovju Javorniki. Ampak zakaj? Kdo je tam nagajal? In komu? Pridru\u017eite se jima na potovanju v svet nagajivih \u0161kratov, nespametnih duhov, vetrov, ki puhajo v napa\u010dno smer, in kamnov, ki se premikajo po svoje.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0 April je bil neodlo\u010den mesec. Zjutraj je sijalo sonce, opoldan je padal de\u017e, zve\u010der je bila megla. Luka in Maja sta stala ob oknu in gledala, kako se megla dviga iz doline.<\/p>\n\n\n\n

  “Aprilsko vreme,” je rekel Luka. “Ne ve\u0161, kaj bo\u0161 dobil.”<\/p>\n\n\n\n

  “Kot presene\u010denje,” je dodala Maja. “Vsak dan druga\u010de.”<\/p>\n\n\n\n

  Mama je prinesla topel \u010daj: “Danes ne hodita ven. Preve\u010d je megleno. Lahko se izgubita.”<\/p>\n\n\n\n

  Ko je mama od\u0161la v kuhinjo, sta Luka in Maja sedla na kav\u010d. Zunaj je megla postajala gostej\u0161a. Videla sta komaj do prvega drevesa.<\/p>\n\n\n\n

  “Dolg\u010das mi je,” je rekel Luka. “Ne moreva ven, ne moreva se igrati zunaj …”<\/p>\n\n\n\n

  “Lahko pa potujeva v mislih,” je predlagala Maja in vstala. Prinesla je Atlas Slovenije in ga odprla na mizi.<\/p>\n\n\n\n

  “Kam greva danes?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

  Maja je listala strani, dokler ni na\u0161la Notranjske: “Tukaj! Na karti 182. Javorniki. Poglej \u2013 Nagajivec!”<\/p>\n\n\n\n

  Luka se je nasmejal: “Nagajivec? To se sli\u0161i kot nekdo, ki vle\u010de ljudi za nos!”<\/p>\n\n\n\n

  “Le zakaj tako zabavno ime, bova poskusila uganiti?” je bila navdu\u0161ena Maja.<\/p>\n\n\n\n

  In megla zunaj je postala manj pomembna. Pred njima je le\u017eal svet, poln zgodb.<\/p>\n\n\n\n

  “Se mi \u017ee zdi!” je za\u010del Luka. “Na tem hribu je \u017eivel \u0161krat, ki je bil najhuj\u0161i nagajivec v Sloveniji!”<\/p>\n\n\n\n

  “Najhuj\u0161i?” je ponovila Maja.<\/p>\n\n\n\n

  “Ja! Njegovo ime je bilo Nagajko. Bil je majhen \u0161krat \u2013 visok samo do kolena \u2013 ampak bil je poln energije in nagajivih idej.”<\/p>\n\n\n\n

  “Nagajko si je vsak dan izmislil novo nagajiv\u0161\u010dino. V\u010dasih je premaknil mejnik med dvema poljema, da sta se kmeta sprla. V\u010dasih je sprostil konjsko uzdo, tako da je konj pobegnil. V\u010dasih je skril hi\u0161ne klju\u010de, da ljudje niso mogli v hi\u0161o.”<\/p>\n\n\n\n

  “To je zelo nagajivo,” je Maja ugotovila z nasmehom.<\/p>\n\n\n\n

  “Zelo! Ampak Nagajko ni bil slab. Nikoli ni naredil ni\u010d resni\u010dno nevarnega. Samo nagajal je. V\u010dasih je zamenjal mleko z vodo. V\u010dasih je dal sol v sladkornico. V\u010dasih je skril en \u010develj.”<\/p>\n\n\n\n

  “In kaj so ljudje naredili?”<\/p>\n\n\n\n

  “Posku\u0161ali so ga ujeti! Ampak Nagajko je bil prehiter. Vsak dan se je skril na drugem mestu. V drevesu, pod kamnom, v grmu. Ljudje so ga iskali povsod. Potem pa so se vdali in ga sprejeli. In poimenovali hrib, kjer je \u017eivel \u2013 Nagajivec. V spomin na najmanj\u0161ega, najbolj nagajivega \u0161krata, ki je kdaj \u017eivel na Notranjskem.”<\/p>\n\n\n\n

  “In \u0161e vedno tam \u017eivi?” je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

  “Morda,” je rekel Luka z nasmehom. “\u010ce gre\u0161 na Nagajivec in izgubi\u0161 \u2013 klju\u010de ali klobuk, rokavice \u2013 ve\u0161, kdo je kriv.”<\/p>\n\n\n\n

  Maja se je zamislila: “Jaz pa mislim, da je na tem hribu \u017eivel veter \u2013 poseben veter, ki je rad nagajal!”<\/p>\n\n\n\n

  “Veter?” se je \u010dudil Luka.<\/p>\n\n\n\n

  “Ja! Imenoval se je Nagajiv\u010dek. Bil je mlad veter \u2013 \u0161e dale\u010d ne tako mo\u010dan kot orkani, ampak dovolj mo\u010dan, da je lahko po\u010del nagajiv\u0161\u010dine. In njegova njaljub\u0161a potegav\u0161\u010dina je bila, da je   frcal  klobuke z glav ljudi. \u010cakal je, da so pohodniki pri\u0161li na vrh hriba, potem pa \u2013 frc! \u2013 klobuk je odletel.”<\/p>\n\n\n\n

  “In kam ga je odneslo?”<\/p>\n\n\n\n

  “V grm, na drevo, v potok. Kamorkoli je Nagajiv\u010dek hotel. Ljudje so tekali za klobukom, Nagajiv\u010dek pa se je smejal.”<\/p>\n\n\n\n

  Potem je nadaljevala: “V\u010dasih je Nagajiv\u010dek napihnil \u017eenska krila, da so se napihnila kot de\u017eniki. V\u010dasih je odnesel liste iz knjige, ki jo je kdo bral. V\u010dasih je ugasnil sve\u010de, ki so jih pri\u017egali.”<\/p>\n\n\n\n

  “To pa ni prav,” je rekel Luka.<\/p>\n\n\n\n

  “Ni bilo nevarno,” je branila vetri\u010da Maja. “Samo nagajivo. Nagajiv\u010dek nikoli ni naredil ni\u010desar slabega. Samo rad je pokazal, da je tam.”<\/p>\n\n\n\n

  “In kaj se je zgodilo z njim?”<\/p>\n\n\n\n

  “Nekega dne je pri\u0161el starej\u0161i veter \u2013 Burja. Videla je Nagajiv\u010dka, kako se igra s klobukom. ‘Ti si \u0161e preve\u010d mle\u010den. Pridi z mano, te bom nau\u010dila biti pravi veter,’ ga je povabila.”<\/p>\n\n\n\n

  “In je \u0161el?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

  “\u0160el je. Ampak preden je od\u0161el, je \u0161e zadnji\u010d frcnil vse klobuke na vrhu hriba. ‘Ta hrib se mora imenovati Nagajivec \u2013 v spomin na najbolj nagajiv veter, ki je kdaj pihal na Notranjskem,’ so se ljudje odlo\u010dili.”<\/p>\n\n\n\n

  “In \u0161e vedno piha?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

  “V\u010dasih. \u010ce gre\u0161 na Nagajivec in ti veter odnese klobuk, ve\u0161, da je Nagajiv\u010dek pri\u0161el nazaj \u2013 ampak samo na obisk.”<\/p>\n\n\n\n

  Luka je imel \u0161e eno zgodbo: “Jaz mislim, da na tem hribu ni \u017eivel le en nagajivec \u2013 ampak cela dru\u017eina \u0161kratov!”<\/p>\n\n\n\n

  “Cela dru\u017eina?” je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

  “Ja! Mama Nagajka, o\u010de Nagajko, in trije otroci \u2013 Nagaj\u010dek, Nagaj\u010dica in mali Nagaj\u010di\u010d. Vsi so bili nagajivi!”<\/p>\n\n\n\n

  “In kaj so delali?”<\/p>\n\n\n\n

  Luka je opisoval: “Vsak dan so imeli novo igro. V\u010dasih so skrivali stvari \u2013 ko\u0161, orodje, vedro. V\u010dasih so menjali stvari \u2013 tvoj klobuk je bil zdaj moj, moja palica je bila tvoja. V\u010dasih so zgolj stra\u0161ili \u2013 \u0161kripali z vejami, tulili kot sove, metali stor\u017ee.”<\/p>\n\n\n\n

  “To se sli\u0161i kot neskon\u010dna zabava,” se je Maji zdelo zanimivo.<\/p>\n\n\n\n

  “Za njih je bila! Ampak za ljudi ne toliko. Pri\u0161li so na hrib in iskali: ‘Kje je moja sekira? Bila je tukaj!’ Ampak Nagaj\u010dica jo je \u017ee skrila v grmu.”<\/p>\n\n\n\n

  “In nih\u010de jih ni ujel?”<\/p>\n\n\n\n

  “Ne! \u0160kratje so bili preve\u010d hitri. Ampak enkrat \u2013 samo enkrat \u2013 je mlado dekle videlo Nagaj\u010di\u010da. Bil je majhen, zelen, s pik\u010dastim klobukom. Smejal se je in skril za drevo.”<\/p>\n\n\n\n

  “So \u0161e tam?”<\/p>\n\n\n\n

  “Ostali so. \u0160e danes, \u010de gre\u0161 na Nagajivec in se ti zgubi sekira, klju\u010di, ali karkoli drugega \u2013 ve\u0161, kdo je kriv. Nagaj\u010di\u010di, ki so \u0161e vedno tam in se \u0161e vedno igrajo.”<\/p>\n\n\n\n

  Vrata so se odprla in babica je vstopila, nose\u010d v eni roki ko\u0161arico z ne\u010dim, kar je di\u0161alo po limoni in sladkorju, v drugi roki pa starinsko \u0161atuljo.<\/p>\n\n\n\n

  “Sli\u0161ala sem nekaj o nagajivih \u0161kratih,” je rekla babica z nasmehom. “Kateri hrib je danes na vrsti?”<\/p>\n\n\n\n

  “Nagajivec, babi!” sta rekla hkrati. “Nagajivec na Notranjskem.”<\/p>\n\n\n\n

  Babica se je usedla in postavila ko\u0161arico na mizo: “Nagajivec. To je res zanimivo ime. Ljudje so se \u017ee stoletja spra\u0161evali \u2013 zakaj Nagajivec? Kaj se je tam dogajalo?”<\/p>\n\n\n\n

  “In kaj se je dogajalo?” je vpra\u0161ala Maja nestrpno.<\/p>\n\n\n\n

  Babica je razlo\u017eila: “V\u010dasih so ljudje poimenovali kraje po tem, kar so tam do\u017eiveli. \u010ce se jim je na nekem hribu vedno nekaj izgubilo ali \u010de so se tam vedno izgubili ali \u010de je bilo vreme tam vedno nepredvidljivo \u2013 so rekli, da je ta kraj ‘nagajiv’.”<\/p>\n\n\n\n

  “Torej je hrib res nagajal?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

  “No ja, tako se re\u010de,” je babica pojasnila. “Morda je bilo tam kdaj megleno in so ljudje za\u0161li. Morda so bile poti nepregledne. Morda je veter pihal v \u010dudnih smereh. In ljudje so rekli \u2013 ta hrib nam nagaja.”<\/p>\n\n\n\n

  Babica je odprla ko\u0161arico: “Prinesla sem vama nekaj nagajivega.”<\/p>\n\n\n\n

  V ko\u0161arici so bili kola\u010dki, ki so zelo prijetno di\u0161ali. Ugriznila sta vsak svojega.<\/p>\n\n\n\n

  “Kisli kola\u010dki!” sta se zasmejala in se skrem\u017eila.<\/p>\n\n\n\n

  “Seveda,” se je smejala tudi babica. “Nagajivec zaslu\u017ei nagajiv prigrizek. Pi\u0161koti so videti sladki, ampak ko ugrizne\u0161, so kisli.”<\/p>\n\n\n\n

  Medtem ko sta jedla kola\u010dke \u2013 in delala kisle obraze \u2013 je Luka pokazal na skrinjico: “Kaj je pa to?”<\/p>\n\n\n\n

  “Presene\u010denje,” je rekla babica in sedla zraven njiju. “\u010ce \u017ee raziskujeta nagajiv hrib, potrebujeta nekaj nagajivega!”<\/p>\n\n\n\n

  Odprla je \u0161katlo. V njej so bile majhne figurice \u2013 \u0161kratov, duhov, \u017eivali. Vse so imele \u0161iroke nasmehe raztegnjene \u010dez ves obraz.<\/p>\n\n\n\n

  “To so nagajivci,” je razlo\u017eila babica. “Moja babica mi jih je dala, ko sem bila majhna. Rekla je: ‘Vsak dom potrebuje vsaj enega nagajivca \u2013 da \u017eivljenje ne postane preve\u010d resno.'”<\/p>\n\n\n\n

  Luka je vzel majhnega zelenega \u0161krata s pik\u010dastim klobukom: “Ta izgleda kot Nagajko iz moje zgodbe!”<\/p>\n\n\n\n

  “Morda je,” se je babica nasmehnila. “Nagajivci imajo veliko imen, ampak vsi imajo nekaj skupnega \u2013 radi se igrajo.”<\/p>\n\n\n\n

  Maja je vzela drugo figurico \u2013 bil je majhen bel duhec: “In kaj dela ta?”<\/p>\n\n\n\n

  “Ta me\u0161a klju\u010de,” je rekla babica. “Vedno, kadar ne najde\u0161 klju\u010dev, je kriv ta duhec. Ampak ni slab \u2013 samo rad se igra. In klju\u010de  vedno najdemo \u2013 samo na drugem mestu.”<\/p>\n\n\n\n

  Babica je postavila \u0161katlo na mizo: “Lahko si izbereta enega. In vedno, ko se bo kaj izgubilo ali \u0161lo narobe, bosta lahko okrivila nagajivca.”<\/p>\n\n\n\n

  Luka je izbral zelenega \u0161krata. Maja pa belega duhca.<\/p>\n\n\n\n

  “Babi, ali obstajajo resni\u010dni nagajivci?”<\/p>\n\n\n\n

  Babica se je zamislila: “Mislim, da obstajajo. Ne kot \u0161kratje ali duhovi \u2013 ampak kot tisti mali trenutki, ko se stvari zgodijo po svoje. Ko izgubimo klju\u010de. Ko pozabimo, kje smo odlo\u017eili klobuk. Ko pot vodi drugam, kot smo mislili.”<\/p>\n\n\n\n

  “In to so nagajivci?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

  “To so nagajivci,” je potrdila babica. “Majhni, nevidni, v\u010dasih nadle\u017eni \u2013 ampak tudi \u010darobni. Ker nas nau\u010dijo biti prilagodljivi. Nau\u010dijo nas smejati se samim sebi.”<\/p>\n\n\n\n

  Luka in Maja sta gledala svoji figurici. In vedela sta, da bosta od tedaj naprej vsaki\u010d, ko se bo kaj zapletlo ali izgubilo, lahko rekla: “Nagajivec je kriv!” In se zasmejala. Ker Nagajivec ni samo hrib na Notranjskem. Je tudi na\u010din gledanja na svet \u2013 z nasmehom, s humorjem. Z razumevanjem, da v\u010dasih stvari gredo po svoje. In to je v redu.<\/p>\n\n\n\n

Pozna\u0161 zanimivo krajinsko ime? Zapi\u0161i ga v komentar, Luka in Maja pa bosta ustvarila nove zgodbice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Ali ste \u017ee sli\u0161ali za hrib, ki skriva skrivnosti? Za kraj, kjer se izgubljajo stvari? Za mesto, kjer veter piha v napa\u010dno smer in pot vodi \u2026 nikamor?\u00a0 Luka in Maja sta odprla Atlas in na\u0161la ime, ki… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-1567","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1567","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1567"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1567\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1571,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1567\/revisions\/1571"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1567"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1567"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1567"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}