{"id":2137,"date":"2026-03-10T04:38:33","date_gmt":"2026-03-10T03:38:33","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2137"},"modified":"2026-03-10T04:38:35","modified_gmt":"2026-03-10T03:38:35","slug":"%f0%9f%94%b9vrh-vil","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2137","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Vrh vil"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Ali ste \u017ee sli\u0161ali za goro, kjer ple\u0161ejo vile?
Luka in Maja sta v Atlasu na\u0161la goro Vrh vil v Javornikih, severno od Ilirske Bistrice. Zakaj je dobila tako ime? Kaj ima skupnega z vilami? In ali tam \u0161e danes ple\u0161ejo vile?<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Nedelja popoldne je bila tiha in obla\u010dna. Zunaj je pihal hladen veter. Luka in Maja sta sedela pri oknu in gledala na sive oblake.
“Dolg\u010das,” je rekel Luka.
“Stra\u0161en dolg\u010das,” je pritrdila Maja. “Niti ven ne moreva.”
Luka je pogledal po sobi. “Atlas?” je predlagal.
Maja se je razveselila: “Odli\u010dna ideja! \u017de dolgo ga nisva odprla.”
Vzela je te\u017eko knjigo in jo odprla: “Kam greva danes?”
Luka je pomislil: “Babica je govorila o Ilirski Bistrici. Kaj je tam v okolici?”
Maja je na\u0161la pravo stran.
“Aha! Tukaj so Javorniki.” Prst ji je drsel po karti, od vrha do vrha. “Sne\u017enik \u2026”
“Po\u010dakaj,” je rekel Luka in pokazal. “Kaj je tole? Vrh vil?”
Maja je pogledala bli\u017eje: “Vrh vil! To se sli\u0161i \u2026 \u010darobno.”
“Zelo \u010darobno,” je rekel Luka z nasmehom. “Morava odkriti zgodbo.”
In dolg\u010das je izginil kot vila v meglo.
“Dajva, kdo si izmisli bolj\u0161o zgodbo! Kaj dobi najbolj\u0161a?” je predlagala Maja.
“Jaz predlagam: zmagovalec dobi dvojno porcijo sladice po ve\u010derji!” je rekel Luka.
“Velja! Jaz za\u010dnem. imam zgodbo o pastirju, ki se je zaljubil v vilo.”
“Zaljubil?” je vpra\u0161al Luka
“Ja! Neko\u010d, pred tristo leti, je na planini pod vrhom pasel ovce mlad pastir Andrej. Bil je po\u0161ten fant, ampak osamljen. Njegova edina dru\u017eba so bile ovce in zvezdno nebo.”
“Zveni \u017ealostno.”
“Bilo je,” je pojasnila Maja. “Ampak nekega ve\u010dera je Andrej zagledal vilo. Plesala je na jasi v mese\u010dini, lasje so se ji svetili, petje je bilo kot zvon\u010dek.”
“In kaj je naredil Andrej?”
“Andrej je kar stal in gledal. Vila ga je opazila in se mu nasmehnila. ‘Zakaj ne ple\u0161e\u0161 z mano?’ je vpra\u0161ala. Andrej je bil presene\u010den, ampak je \u0161el k njej. In plesala sta do zore. Potem je \u0161el Andrej vsak ve\u010der na jaso. Vsak ve\u010der je vila plesala z njim. Pogovarjala sta se o \u017eivljenju, sanjah, nebu. Andrej se je zaljubil. Tudi vila se je zagledala vanj.”
“In sta ostala skupaj?”
“Ne,” je rekla Maja \u017ealostno. “Vila je rekla: ‘Ne morem \u017eiveti s teboj. Vile moramo \u017eiveti v naravi, ne v hi\u0161ah. Ampak ta vrh bo vedno najin \u2013 vrh, kjer sva se sre\u010dala.’ In potem je izginila.”
“In kaj se je zgodilo z Andrejem?”
“Andrej je ostal pastir. Ampak vsak ve\u010der je gledal na vrh in mislil na vilo. In pripovedoval je ljudem: ‘Na tisti gori ple\u0161ejo vile. To je njihov vrh.’ In zato se imenuje Vrh vil.”
Luka je pomislil. “Jaz pa vem, da je bila na tem vrhu najve\u010dja vilinska svatba v zgodovini! Zelo posebna!”
“Vilinska svatba? Misli\u0161 \u2026 poroka?” je zanimalo Majo.
“Ja! Pred tiso\u010d leti sta se na tem vrhu poro\u010dili dve vili, pravzaprav vila in vilenjak\u2013 Zarja in Poletnik.”
“In zakaj je bila svatba posebna?”
“Ker so pri\u0161le vse vile z vseh planin!” je razlo\u017eil Luka. “Vile z Nanosa, s Trnovskega gozda, Sne\u017enika, Slavnika. Bilo jih je sto, dvesto, tristo!”
“Toliko vil?” je bila navdu\u0161ena Maja.
“Ja! In pripravile so super zabavo. Plesale so, pele, ovesile so goro s cvetlicami in pisanimi \u017earki. Svatba je trajala sedem dni in sedem no\u010di. Celo \u017eivali so pri\u0161le gledat \u2013 jeleni, gamsi, medvedi.”
Potem je nadaljeval: “Na vrhu so naredile velik krog. Zarja in Poletnik sta vstopila v krog in izrekla vilinske zaobljube: ‘Obljubljam, da bom plesala s teboj. Obljubljam, da bom pela z teboj. Obljubljam, da bom varovala naravo s teboj. In Poletnik je vse to ponovil za njo.”
“To je romanti\u010dno!” je vzdihnila Maja.
“Zelo! Od takrat naprej so vse vile govorile o vrhu, kjer se vile poro\u010dajo \u2013 Vrhu vil. Vsako leto, na najdalj\u0161o no\u010d, se vile zberejo na vrhu in praznujejo spomin na Zarjo in Poletnika.”
Vrata so se odprla in babica je vstopila, na pladnju je nosila posladek, ki je di\u0161al po medu in bezgu.
“Sli\u0161ala sem nekaj o vilah in svatbah,” je rekla z nasmehom. “Katero goro danes raziskujeta?”
“Vrh vil, babi!” sta rekla hkrati. “V Javornikih, severno od Ilirske Bistrice!”
Babica je prisedla in polo\u017eila pladenj na mizo: “Vrh vil. To je res poeti\u010dno ime. In vedita, vile so bile del starih verovanj na\u0161ih prednikov.”
“Res?” sta vpra\u0161ala oba.
“Res,” je potrdila babica. “Pred kr\u0161\u010danstvom, pred sto in sto generacijami, so ljudje verjeli v vile. Bile so duhovi narave \u2013 dobre, lepe, mo\u010dne. \u017divele so v gozdu, na planinah, pri izvirih.”
“Ampak, ali so res obstajale?” je vpra\u0161al Luka.
Babica se je nasmehnila: “Ali so obstajale? Najbr\u017e ne v resnici. Obstajale so v srcih in mislih ljudi. In to je mogo\u010de tudi vrsta obstajanja. Kajti ljudje so verjeli, da vile ple\u0161ejo pri polni luni. Da pomagajo dobrim ljudem in kaznujejo slabe. Da varujejo izvire in gozdove. In kraje, kjer so vile najve\u010dkrat plesale, so imenovali po njih.”
“Kot Vrh vil?”
“To\u010dno,” je rekla babica. “Vrh vil \u2013 vrh, kjer naj bi plesale vile. Morda so pastirji videli meglice, ki so se premikale v mese\u010dini. Morda so sli\u0161ali veter, ki je pel skozi drevesa. In mislili so: ‘To so vile!'”
“Torej je ime Vrh vil povezano s starimi verovanji?” je vpra\u0161ala Maja.
“Zelo verjetno,” je rekla babica. “Taka imena \u2013 Vrh vil, Vilenica, Vila \u2013 nam povedo, da so ljudje ta mesta do\u017eivljali kot posebna, magi\u010dna, sveta.”
Babica je vstala in se vrnila s tanko knji\u017eico.
“Poglejta,” je rekla in odprla knji\u017eico. “To je zbirka ljudskih pripovedk. Zapisala sem jih, ko sem \u0161e hodila v \u0161olo.”
Luka in Maja sta pogledala na stare, rumene strani z lepim rokopisom.
Babica je brala: “Na Vrhu vil v Javornikih so stari ljudje pripovedovali, da so vile plesale ob kresni no\u010di. Pastirji so se bali iti tja pono\u010di, ker so verjeli, da vile lahko o\u010darajo \u010dloveka.”
“So lahko?” je vpra\u0161al Luka.
Babica se je nasmehnila: “Ne. A ljudje so tako verjeli. Vile so jim pomagale razlo\u017eiti stvari, ki jih niso razumeli. Nenavadne zvoke v gozdu. Izgubljeno pot. Strah pred temo.”
Babica je obrnila stran: “Pri izviru na Vrhu vil ne pij vode pono\u010di, ker je izvir namenjen vilam.”
“Ali ta izvir \u0161e obstaja?”
Babica je pokimala: “Verjetno. Na tej gori je ve\u010d izvirov. In morda je eden od njih ravno tisti, ki so ga povezovali z vilami.”
Babica je odkrila pladenj: “Prinesla sem vama bezgove cmo\u010dke \u2013 pe\u010dene po starem receptu. Bezeg so v\u010dasih povezovali z vilami. Pravili so, da vile \u017eivijo v bezgovih grmih.”
“Bezgovi cmo\u010dki!” sta vzkliknila otroka in segla po sladici.
Medtem ko sta jedla, je zunaj veter za trenutek utihnil \u2013 in v ti\u0161ini se je zdelo, kot da od dale\u010d, z javorni\u0161kih vrhov, prihaja rahlo petje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Ali ste \u017ee sli\u0161ali za goro, kjer ple\u0161ejo vile?Luka in Maja sta v Atlasu na\u0161la goro Vrh vil v Javornikih, severno od Ilirske Bistrice. Zakaj je dobila tako ime? Kaj ima skupnega z vilami? In ali tam \u0161e… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-2137","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2137","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2137"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2137\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2139,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2137\/revisions\/2139"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2137"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2137"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2137"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}