{"id":2174,"date":"2026-03-19T06:34:43","date_gmt":"2026-03-19T05:34:43","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2174"},"modified":"2026-03-19T06:34:45","modified_gmt":"2026-03-19T05:34:45","slug":"%f0%9f%94%b8iskati-z-lucjo-pri-belem-dnevu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2174","title":{"rendered":"\ud83d\udd38Iskati z lu\u010djo pri belem dnevu"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Jezik je kot velik zemljevid, poln skritih poti in nenavadnih krajev.
Med njimi se skrivajo frazemi \u2014 posebne besedne postaje, kjer pomen zavije v \u010disto drugo smer.
Zato danes razgrnimo ta jezikovni zemljevid in razi\u0161\u010dimo, kam nas popelje naslednji frazem.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Eva je bila stara deset let, ko je prvi\u010d sli\u0161ala, da lahko nekdo i\u0161\u010de nekaj z lu\u010djo pri belem dnevu. Ne v temi. Ne v kleti. Ne pono\u010di. Ampak pri belem dnevu \u2013 ko sonce sije in je zunaj svetlo kot na dlani.<\/p>\n\n\n\n

Bilo je sobotno dopoldne. Eva je sedela za mizo v kuhinji in delala doma\u010do nalogo. Mama je z babico klepetala po telefonu in med drugim povedala, da je izgubila eno od zelenih nogavic.<\/p>\n\n\n\n

“… ja, vem, da sem jo obesila na vrv. Ampak zdaj je ni ve\u010d,” je govorila mama. “Veter jo je verjetno odnesel. Iskala sem povsod po vrtu.”<\/p>\n\n\n\n

Iz telefona se je zasli\u0161al babi\u010din glas: “Zeleno nogavico? To lahko i\u0161\u010de\u0161 z lu\u010djo pri belem dnevu! \u010ce jo je veter odnesel, je lahko kjerkoli!”<\/p>\n\n\n\n

Eva je nehala pisati. Po\u010dasi je dvignila glavo in pogledala mamo.<\/p>\n\n\n\n

Z lu\u010djo? Pri belem dnevu? Zunaj je bilo popolnoma svetlo \u2013 sonce je sijalo, bilo je jasno poletno jutro. Zakaj bi mama potrebovala lu\u010dko za iskanje na dvori\u0161\u010du sredi dneva?<\/p>\n\n\n\n

V glavi se ji je zavrtel film:<\/p>\n\n\n\n

Zunaj je sijajen poletni dan. Sonce sije z jasnega neba. Ni niti obla\u010dka. Vse je osvetljeno \u2013 trava je zelena in svetle\u010da, ro\u017ee barvite, vsak koti\u010dek vrta je viden.<\/p>\n\n\n\n

Ampak mama vseeno stoji na sredi vrta in dr\u017ei v roki pri\u017egano \u017eepno svetilko \u2013 eno tistih velikih, rumenih, s krmilnim svetlobnim \u017earkom.  Majhen rumen \u017earek svetlobe posku\u0161a konkurirati soncu, ampak je tako \u0161ibek, da ga skoraj ni videti.<\/p>\n\n\n\n

Mama se skloni k travi. Sveti z lu\u010dko na trato. Ampak sonce \u017ee sveti na trato \u2013 veliko mo\u010dneje kot njena lu\u010dka. Lu\u010dka naredi samo majhen rumen made\u017e na svetlo zeleni travi, skoraj ga ni opaziti.<\/p>\n\n\n\n

Potem gre mama do grmovja. Sveti z lu\u010dko med veje. Ampak sonce \u017ee prodira skozi liste, vse je vidno.<\/p>\n\n\n\n

Sosed, ki ravno kosi travo, jo opazi. Ustavi se in jo gleda. “Dobro jutro, gospa! Kaj pa i\u0161\u010dete?”<\/p>\n\n\n\n

“Zeleno nogavico,” re\u010de mama, \u0161e vedno svetle\u010d z lu\u010dko po grmu.<\/p>\n\n\n\n

“Ah,” re\u010de sosed. “Pa… ali vam lahko pomagam?”<\/p>\n\n\n\n

“Ne, hvala,” re\u010de mama. “Samo i\u0161\u010dem z lu\u010djo.”<\/p>\n\n\n\n

Sosed pogleda gor na sonce, ki mo\u010dno sije. Potem pogleda na mamino lu\u010dko, ki komaj sveti. “Ampak… zunaj je bel dan. Sonce sije. Lu\u010dke ne potrebujete. Vse je vidno.”<\/p>\n\n\n\n

“Vem,” re\u010de mama resno. “Ampak babica mi je rekla, da moram iskati z lu\u010djo pri belem dnevu.”<\/p>\n\n\n\n

Sosed zmaje z glavo, ne more verjeti. “\u010ce pravite…” In odide naprej s svojo kosilnico.<\/p>\n\n\n\n

Mama nadaljuje. Sveti pod grmi\u010devje. Sveti med ro\u017ee. Sveti na ograjo. Povsod ta majhna rumena svetloba posku\u0161a tekmovati z velikim, mo\u010dnim soncem \u2013 in seveda izgublja. Kako bi lahko majhna \u017eepna svetilka konkurirala soncu?<\/p>\n\n\n\n

Eva se je morala zasmejati nad . Mama z lu\u010dko v son\u010dnem dnevu! To je sme\u0161no! In nesmiselno.<\/p>\n\n\n\n

Ko je mama zaklju\u010dila pogovor, je Eva vpra\u0161ala: “Mama, zakaj bi iskala z lu\u010djo pri belem dnevu? Ali sonce ne sveti \u017ee dovolj mo\u010dno?”<\/p>\n\n\n\n

Mama jo je pogledala zmedeno. “Kaj?”<\/p>\n\n\n\n

“Babica je rekla, da lahko i\u0161\u010de\u0161 zeleno nogavico z lu\u010djo pri belem dnevu. Ampak zunaj je sonce. Lu\u010dka ne bi pomagala.”<\/p>\n\n\n\n

Mama se je za trenutek zamislila, potem pa se ji je obraz razlezel v nasmeh.<\/p>\n\n\n\n

“Aaaa, to!” je rekla. “Ne, Eva, ne bom resni\u010dno hodila z lu\u010dko po vrtu sredi dneva.”<\/p>\n\n\n\n

“Ne?” Eva je bila zmedena. “Ampak babica je rekla…”<\/p>\n\n\n\n

Mama je sedla zraven nje. “To je frazem. Ko re\u010de\u0161, da lahko nekaj i\u0161\u010de\u0161 z lu\u010djo pri belem dnevu, ne misli\u0161 resni\u010dne lu\u010dke in resni\u010dnega belega dne.”<\/p>\n\n\n\n

“Ne?” Eva je bila \u0161e bolj zmedena. “Ampak kaj pa pomeni?”<\/p>\n\n\n\n

“Pomeni, da je nekaj zelo te\u017eko najti. Skoraj nemogo\u010de. Lahko bi iskal ves dan, z lu\u010dko ali brez, in \u0161e vedno ne bi na\u0161el.”<\/p>\n\n\n\n

Eva je po\u010dasi prikimala. “Aha. Torej je zeleno nogavico tako te\u017eko najti, da je skoraj ni mogo\u010de najti?”<\/p>\n\n\n\n

“To\u010dno tako,” je rekla mama. “Tudi \u010de bi jo iskala zelo, zelo temeljito \u2013 kot da bi uporabljala lu\u010dko za osvetlitev vsakega koti\u010dka \u2013 je \u0161e vedno ne bi na\u0161la. Ker \u010de jo je veter odnesel, je lahko kjerkoli. Pri sosedih, v potoku, na drugi strani vasi…”<\/p>\n\n\n\n

“Ampak zakaj ravno z lu\u010djo?” je vztrajala Eva. “Zakaj ne re\u010demo samo ‘tega ni mogo\u010de najti’?”<\/p>\n\n\n\n

Mama je razmi\u0161ljala. “Mislim, da zato, ker lu\u010dka pomeni zelo temeljito iskanje. \u010ce i\u0161\u010de\u0161 z lu\u010dko, i\u0161\u010de\u0161 v vsakem kotu, vsaki razpoki, vsakem temnem prostoru. Ampak \u010de mora\u0161 uporabljati lu\u010dko celo pri belem dnevu \u2013 ko sonce \u017ee mo\u010dno sije in je vse vidno \u2013 potem res i\u0161\u010de\u0161 nekaj, kar skoraj ne obstaja. Ker lu\u010dka sploh ne pomaga, \u010de je \u017ee tako svetlo.”<\/p>\n\n\n\n

“Je kot… dodajanje vode v morje?” je vpra\u0161ala Eva.<\/p>\n\n\n\n

Mama se je zasmejala. “To\u010dno! Lu\u010dka pri belem dnevu je kot dodajanje ene kaplje vode v morje. Ni pravega u\u010dinka.”<\/p>\n\n\n\n

Razlaga frazema:<\/p>\n\n\n\n

Frazem “iskati z lu\u010djo pri belem dnevu” ne govori o resni\u010dni lu\u010dki in resni\u010dnem dnevu.<\/p>\n\n\n\n

Danes ta frazem uporabljamo, ko ho\u010demo povedati, da lahko i\u0161\u010de\u0161 kolikor ho\u010de\u0161, s kolikor truda ho\u010de\u0161, ampak ne bo\u0161 na\u0161el \u2013 ker tega, kar i\u0161\u010de\u0161, preprosto ni.<\/p>\n\n\n\n

Tvoj namig za novo zgodbo<\/strong>: predlagaj zanimiv frazem, pa bomo iz njega spletli zgodbico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Jezik je kot velik zemljevid, poln skritih poti in nenavadnih krajev.Med njimi se skrivajo frazemi \u2014 posebne besedne postaje, kjer pomen zavije v \u010disto drugo smer.Zato danes razgrnimo ta jezikovni zemljevid in razi\u0161\u010dimo, kam nas popelje naslednji frazem…. Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-2174","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-slovenski-frazemi-v-zgodbah"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2174","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2174"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2174\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2177,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2174\/revisions\/2177"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2174"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2174"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2174"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}