{"id":2188,"date":"2026-03-21T05:08:59","date_gmt":"2026-03-21T04:08:59","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2188"},"modified":"2026-03-21T05:09:00","modified_gmt":"2026-03-21T04:09:00","slug":"%e2%9c%a8riba-velikanka-in-zavozlani-las","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2188","title":{"rendered":"\u2728Riba velikanka in zavozlani las"},"content":{"rendered":"\n

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Ula in Nande sta hodila po poti domov. Nande je bil \u0161e vedno ves v v\u010deraj\u0161njem \u0161portnem dnevu. \u00bbVidi\u0161, Ula, \u010de ne bi Marko padel ravno pred ciljem, bi morda zmagali. Res nismo imeli sre\u010de.\u00ab<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ula je zamahnila z roko. \u00bbAh, Nande, \u0161port je \u0161port. Enkrat dobi\u0161, drugi\u010d izgubi\u0161. Va\u017eno je, da se drugo leto spet vsi po\u017eenemo v tek.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Nande je hotel odgovoriti, a je nenadoma obstal. \u00bbUla, poglej! Tamle, za tisto staro vrbo!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Med vejami je utripala znana, srebrno-modra svetloba. Ni bila ne ogenj, ne odsev sonca. Bila je svetloba, ki je vabila v drug svet. Brez besed sta stekla proti njej. Svetloba ju je objela kot topel \u0161al in v naslednjem trenutku sta stala sredi … kuhinje.<\/p>\n\n\n\n

A to ni bila moderna kuhinja z indukcijsko plo\u0161\u010do. Bila je stara, sajasta kuhinja z ogromno \u017eelezno pe\u010djo. Vonj po dimu in vlagi je bil skoraj otipljiv.<\/p>\n\n\n\n

Tam pa \u2013 prizor, ki ga nista pri\u010dakovala. Mladeni\u010d je zdolgo\u010daseno sedel na robu mize in z nihajo\u010dimi nogami brcal v podno\u017eje. Velik \u010drn pes je besno lajal na nekaj, kar je \u010depelo sredi kuhinje. Bila je \u010darovnica, a ni bila videti prav ni\u010d stra\u0161ljiva. Bila je zgrbljena, njeni prsti so se mrzli\u010dno tresli, v o\u010deh pa je imela solze.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbJoj, nesre\u010da, velika nesre\u010da!\u00ab je cvilila. \u00bbMoj \u010darobni las! Poglejte ga!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

V rokah je dr\u017eala dolg, siv las, ki se je namesto v zanko zavozlal v nemogo\u010d, sijo\u010d klob\u010di\u010d. Ker je bil las \u010daroben in mo\u010dan kot jeklena \u017eica, se je zapletel \u0161e okoli njenih zapestij. \u010carovnica je bila ujeta v lastno \u010darovnijo.<\/p>\n\n\n\n

Nande debelo pogledal. \u00bbUla, v kateri pravljici sva?\u00ab Ula je zmedeno skomignila z rameni. \u00bbNimam pojma. Nobene rde\u010de kapice ni, nobenega volka … samo en zdolgo\u010dasen tip in zmedena \u010darovnica.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Mladeni\u010d je zazehal. \u00bbAh, tale pravljica se je ustavila. \u017de pol ure \u010dakam, da me ugrabi in vr\u017ee v jamo, pa se tale stara gospa bori s svojo frizuro. \u010ce ne prive\u017ee psa, se ne moreva kregati naprej.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPomagajta mi, otro\u010di\u010dka!\u00ab je hlipala \u010darovnica in gledala Ulo in Nandeta s tistimi pohlevnimi, milimi o\u010dmi. \u00bbTako sem nemo\u010dna. \u010ce mi ne pomagata razvozlati tega vozla, bom tukaj ostala za vedno. Prosim, bodita zlata, vesta, kako sem stara in revna …\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ker nista imela pojma, kako bi lahko pomagala, in ker je bil hrup neznosen, sta se odlo\u010dila za edino pametno potezo. \u00bbDomov morava, po pomo\u010d,\u00ab je rekla Ula. Izvila sta skozi svetlobni steber in stekla proti domu.<\/p>\n\n\n\n

Nande je pri\u017egal ra\u010dunalnik. Modra lu\u010d zaslona je obsijala njuna obraza. \u00bbDr. Brska\u010d, nujno vas potrebujemo!\u00ab je za\u0161epetal v mikrofon.<\/p>\n\n\n\n

Na zaslonu se je pojavil doktor z o\u010dali na konici nosu in gostimi belimi lasmi. Bil je videti precej zaposlen. V roki je dr\u017eal velik robec in vneto brisal rjav made\u017e s platnic svoje najljub\u0161e rde\u010de knjige. \u00bbOh, otroka, ravno pravi \u010das! Ta kava … res ne vem, kako se mi je polila ravno po poglavju o srednjeve\u0161kih gradovih. Povejta, kje gori?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbV neki stari kuhinji!\u00ab je hitela Ula. \u00bbMladeni\u010d se dolgo\u010dasi, \u010darovnica se je zapletla v svoj las, pes nori, midva pa nimava pojma, kaj naj bi se sploh zgodilo!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Dr. Brska\u010d je nehal brisati made\u017e. \u00bbMladeni\u010d, \u010darovnica, kuhinja in pes? Hm, po\u010dakajta …\u00ab S prsti je hitro listal po debeli knjigi, da je kar \u0161umelo. \u00bbStran 520 … ne … 521! Tukaj je! To je stara francoska pravljica z naslovom Riba velikanka<\/em>.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbRiba? Saj sploh ni bilo vode!\u00ab je pripomnil Nande.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbSeveda ne, ker so se zataknili v napa\u010dnem delu!\u00ab je razlagal Dr. Brska\u010d in s prstom drsel po vrsticah. \u00bbPoslu\u0161ajta: \u010carovnica je pri\u0161la v kuhinjo. Tam bi morala prevarati mladeni\u010da,  \u010de\u0161 da se boji psa, in da ga mora privezati s svojim \u010darobnim lasom in nato mladeni\u010da vre\u010di v jamo pod hi\u0161o. In privezani pes se ne more niti premakniti, da bi pomagal svojemu gospodarju. \u0160ele potem bi lahko pri\u0161el njegov brat in ga re\u0161il. A \u010de psa ne prive\u017eejo, se zgodba ne more nadaljevati. \u010carovnica ne more privezati psa, mladeni\u010d pa ne more v jamo. Pravljica stoji!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

“In kaj zdaj?” je zanimalo Ulo. “Po\u010dakajta malo, da najdem pravo iz\u0161tevanko,” je doktor \u0161e naprej listal po knjigi. “Eci, peci \u2026 ne ne, ta ja za Rde\u010do kapico \u2026 aha \u017ee imam: \u00bbEna bela hi\u0161ica, kol’ko oken pa ima? En, dva, tri, pa povej \u0161tevilo ti!. Se morate prijeti za roke in recitirati dvakrat in pol. Bo \u0161lo?”<\/p>\n\n\n\n

“Seveda,” je zatrdil Nande. Spet sta stekla v gozd in v svetlobo. \u010carovnica je \u0161e vedno sedela na tleh in strmela v zapleten vozel na rokah. Mladeni\u010d je ravno zazehal.<\/p>\n\n\n\n

” Dr. Brska\u010d je rekel, da moramo izvesti iz\u0161tevanko. Ampak moramo se prijeti za roke, da \u010darovnija deluje,\u00ab je oznanil Nande.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNe morem!\u00ab je zajokala \u010darovnica. \u00bbRoke imam \u010disto zavozlane v ta zoprni las!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ula je preudarno pogledala situacijo. \u00bbPrav, Nande, ti primi mladeni\u010da, jaz bom pa \u010darovnico prijela za komolec, ker rok ne more premakniti. Mladeni\u010d, ti pa jo primi za drugi komolec.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Tako so naredili. Sestavili so krog: Nande, mladeni\u010d, Ula, ki je \u010dvrsto dr\u017eala \u010darovnico za njen ko\u0161\u010deni komolec. \u010carovnica je pridno kimala in hlipala, mladeni\u010d pa je samo zavijal z o\u010dmi.<\/p>\n\n\n\n

Vsi \u0161tirje so na ves glas zapeli:
<\/p>\n\n\n\n

\u00bbEna bela hi\u0161ica, kol’ko oken pa ima? En, dva, tri, pa povej \u0161tevilo ti!\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u00bbEna bela hi\u0161ica, kol’ko oken pa ima? En, dva, tri, pa povej \u0161tevilo ti!\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u00bbEna bela hi\u0161ica, kol’ko oken pa ima?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ob zadnji besedi je las trznil, se zasvetil in se v hipu razpletel. Kot \u017eiva ka\u010da je \u0161vignil skozi zrak in se trdno ovil okoli vratu \u010drnega psa. Pes je utihnil in se ulegel.<\/p>\n\n\n\n

V tistem trenutku se je vse spremenilo. Pohlevne \u010darovnice ni bilo ve\u010d. Vzravnala se je, se podprla v boke in se zlobno zare\u017eala, da so se videli njeni trije \u010drni zobje v ustih.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNo, kon\u010dno!\u00ab je zakri\u010dala, da sta Ula in Nande odsko\u010dila. \u00bbKaj sta se toliko \u010dasa obirala, vidva smrkavca neumna? Mar\u0161 ven iz moje kuhinje, preden vaju spremenim v krasta\u010di! Sta mi \u010disto pokvarila ritem ugrabitve!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ula je ostala odprtih ust. \u00bbPa saj sva vama ravno pomagala!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPomagala?\u00ab je prhnila \u010darovnica in si popravljala razcapano krilo. \u00bbSama sta se vrinila! In ti, mladeni\u010d, kaj me gleda\u0161 kot tele v nova vrata? Zdaj te bom kon\u010dno vrgla v jamo, da bo mir v hi\u0161i! Nobene hvale\u017enosti ne pri\u010dakuj od mene, jaz sem \u010darovnica, ne pa va\u0161a teta s potico!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Mladeni\u010d je sko\u010dil z mize in ji za\u010del jezno mahati pred nosom. \u00bbHej, babnica nehvale\u017ena! \u010ce ne bi bilo njiju, bi \u0161e zdaj tamle \u010depela in jokala kot de\u017e! Poglej se kak\u0161na si, vsa razcapana in treso\u010da, pa \u0161e jezika\u0161! Lahko bi rekla vsaj hvala, preden me ugrabi\u0161!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbHvala? \u010carovnice ne poznamo te besede!\u00ab je vpila nazaj. \u00bbJaz lahko mislim samo nase in na svojo jamo! Zdaj bova midva opravila, kot se spodobi, vidva pa \u2013 pot pod noge, preden vaju moj ma\u010dek poje!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ula in Nande sta se spogledala. \u00bbVe\u0161 kaj, Nande, pojdiva,\u00ab je rekla Ula in stopila proti srebrni svetlobi. \u00bbNaj se kar sama zmenita. Res so vse \u010darovnice iste \u2013 ko potrebujejo pomo\u010d, so mehke kot maslo, ko pa dobijo svoje, pa postanejo najhuj\u0161e gnusobe.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbRes je,\u00ab je pritrdil Nande, medtem ko sta v ozadju \u0161e vedno poslu\u0161ala mladeni\u010da, kako \u010darovnici razlaga o lepih manirah. \u00bbSamo nase mislijo in nobene hvale\u017enosti ni v njih.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Stopila sta v svetlobo in se v hipu zna\u0161la nazaj na svoji poti proti domu. Sli\u0161ala sta le \u0161e zadnji odmev prepira iz kuhinje, nato pa je zavladala ti\u0161ina.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNo,\u00ab je rekel Nande, ko sta hodila naprej, \u00bbvsaj pravljica spet te\u010de. \u010ceprav je malo zlobna.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTako je v pravljicah,\u00ab se je nasmejala Ula. \u00bbVa\u017eno je, da bova midva pri\u0161la domov ravno prav za ve\u010derjo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kateri pravljici iz Babi bere pravljice<\/a> se lahko zatakne in kaj? Predlagaj, dr. Brska\u010d, Ula in Nade pa bodo zaplet razpletli.<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica. Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Ula in Nande sta hodila po poti domov. Nande je bil \u0161e vedno ves v… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-2188","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2188","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2188"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2188\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2191,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2188\/revisions\/2191"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2188"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2188"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2188"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}