{"id":2199,"date":"2026-03-22T06:31:05","date_gmt":"2026-03-22T05:31:05","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2199"},"modified":"2026-03-22T06:31:06","modified_gmt":"2026-03-22T05:31:06","slug":"%f0%9f%94%b9hudicev-hrib","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2199","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Hudi\u010dev hrib"},"content":{"rendered":"\n<p>Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu<a href=\"http:\/\/Nekateri pravijo, da je Hudi\u010dev hrib dobil ime zaradi stra\u0161nih sil, drugi, da zaradi nagajivih, tretji pa, da zaradi tistih, ki so radi pretiravali. Luka in Maja bi rekla: \u201cNajbolj\u0161e zgodbe se skrivajo tam, kjer jih nih\u010de ne i\u0161\u010de.\u201d    Popoldne je bilo tako tiho, da je bilo sli\u0161ati, kako hladilnik v kuhinji godrnja sam vase. Maja je le\u017eala na kav\u010du in s prstom risala nevidne spirale po zraku, Luka pa je sedel na tleh in gledal v steno, kot da tam pri\u010dakuje kak\u0161no razodetje. Ideje pa so se vztrajno skrivale.    \u201cDolgo\u010dasno je,\u201d je rekla Maja.    \u201c\u0160e bolj kot v\u010deraj,\u201d je dodal Luka.    \u201cAtlas?\u201d    \u201cAtlas.\u201d    Kot vedno, ko je ti\u0161ina postala preglasna, je Atlas Slovenije re\u0161il dan. Maja ga je prinesla, Luka pa ga je odprl na karti 182. In tam je zagledal ime, ki je kar prosilo po zgodbi: Hudi\u010dev hrib \u2013 1119 m.    \u201cUh, zakaj so mu pa dali tako ime? Zveni nevarno!\u201d je zamrmral.    \u201cNimam pojma,\u201d je rekla Maja, \u201cpa si bova izmislila. Za\u010dni.\u201d    Luka se je namestil bolj udobno in za\u010del: \u201cPred davnimi \u010dasi je na tem hribu pasel ovce pastir\u010dek Jure. Bil je droben, a pogumen. Imel je navado, da je vsak ve\u010der sedel na velik plo\u0161\u010dat kamen in poslu\u0161al, kako se dan poslavlja. Nekega ve\u010dera pa je zasli\u0161al nekaj, \u010desar \u0161e nikoli ni: smeh. Ne navaden smeh, ampak tak, ki je zvenel kot me\u0161anica \u017evi\u017ega, hihitanja in \u0161umenja listja.\u201d    Maja je dvignila obrvi.    \u201cJure je mislil, da se mu blede. A ko je vstal, da bi pogledal, se je kamen pod njim zahihital: \u2018Hihihi!\u2019\u201d    Maja se je zasmejala: &quot;Daj no!&quot;    \u201cJa! Kamen se je smejal. In ne samo en. Celo pobo\u010dje je bilo polno majhnih, okroglih, rde\u010dkasto obarvanih kamnov, ki so se smejali, kadar je kdo \u0161el mimo. Ne zlobno, samo nagajivo. Bili so kamni, ki jih je neko\u010d ustvaril veter. Veter je rad nagajal ljudem, zato je ustvaril kamne, ki se smejijo.\u201d    Maja je prikimala.    \u201cKo so ljudje sli\u0161ali smeh, so mislili: \u2018Tam gor se pa hudi\u010d smeje!\u2019 In tako je hrib dobil ime. V resnici pa se je smejal samo veter, ki je imel preve\u010d \u010dasa.\u201d     Maja je prevzela besedo: \u201cNa tem hribu je \u017eivel petelin. Ampak ne navaden. Bil je rde\u010d kot \u017eerjavica in tako ponosen, da je hodil, kot da je lastnik celega sveta. Vsako jutro je zakikirikal in prebudil sonce. \u010ce ni zakikirikal, sonce ni vstalo.\u201d    Luka je prikimal: &quot;Najbr\u017e si je domi\u0161ljal.&quot;    \u201cLjudje so ga obo\u017eevali, dokler ni nekega dne izginil. Sonce je tisti dan vstalo pozno, skoraj opoldne, seveda, bilo je obla\u010dno. Ljudje so za\u010deli ugibati, kaj se je zgodilo s petelinom in za\u010deli drug drugega prepri\u010devati, da je bil gotovo hudi\u010d na delu in odnesel petelina. Pa ga ni, petelin je samo od\u0161el na dalj\u0161e po\u010ditnice. A ker ljudje radi pretiravajo, so hrib, kjer je \u017eivel, poimenovali Hudi\u010dev hrib.\u201d    Luka se je zasmejal: \u201cTorej je bil hudi\u010d samo izgovor.\u201d    \u201cVedno je,\u201d je potrdila Maja.    \u201cMoja tretja,\u201d je rekel Luka, \u201cje o drevesu. Velikem, starodavnem bukovem drevesu, ki je imelo tako globoke korenine, da so segale skoraj do sredi\u0161\u010da zemlje. In ker je bilo tako staro, je znalo govoriti.\u201d    Maja je dvignila obrvi: &quot;Daj no, a res?&quot;.    \u201cJa, res, ti re\u010dem. Drevo je imelo globok glas. Tako globok, da je odmeval po celem hribu. In ko je kdo \u0161el mimo, je drevo reklo: \u2018Kam pa kam?\u2019 ali pa \u2018Pozdravljen, popotnik.\u2019\u201d    \u201cPrijazno drevo.\u201d    \u201cZelo. Ampak ljudje so se ga bali, ker niso vedeli, od kod glas. In ker je bil glas tako globok, so rekli, da je hudi\u010dev.\u201d    Maja je zavila z o\u010dmi: \u201cLjudje.\u201d    \u201cJa. Drevo je samo \u017eelelo klepetati. Ker pa se ga je vsak ustra\u0161il, je ostalo samo. In hrib je dobil ime po glasu, ki so ga napa\u010dno razumeli.\u201d    \u201cMoja zadnja je pa zabavna,\u201d je rekla Maja, \u201cje o zmaju. Ampak ne o stra\u0161nem. O zmaju, ki ni znal bruhati ognja.\u201d    Luka se je zasmejal.    \u201cBil je majhen, zelen in zelo srame\u017eljiv. Ko je posku\u0161al bruhniti ogenj, je namesto tega kihnil. In ko je kihnil, je iz njega pri\u0161el rde\u010d dim. Ljudje so videli rde\u010d oblak nad hribom in rekli: \u2018Tam gori hudi\u010d kuha nekaj stra\u0161nega!\u2019\u201d    \u201cV resnici pa je zmaj samo kihal, kaj?\u201d se je namuznil Luka.    \u201cJa. Ker je kihal pogosto, je hrib dobil ime Hudi\u010dev hrib. \u010ceprav je bil zmaj najbolj prijazen zmaj na svetu.\u201d    Vrata so se odprla, kot se vedno odprejo v pravem trenutku. Babica je stopila v sobo s kro\u017enikom rde\u010dih jabol\u010dnih krhljev.    &quot;Kaj sta pa tokrat na\u0161la?&quot; je vpra\u0161ala in se usedla k njima.     &quot;Hudi\u010dev hrib, babi,&quot; je odgovorila   Maja. &quot;Gotovo je bilo ljudi strah, da so si izmislili tak\u0161no ime. &quot;    Babica je pomislila: \u201cImamo \u0161e nekaj takih imen,\u201d je nadaljevala. \u201cHudi\u010dev bor\u0161t, Hudi\u010dev most, Hudi\u010devec \u2026 Vsa ta imena so bolj \u0161aljiva kot stra\u0161na. Ni\u010d hudi\u010devega ni na tem hribu, prav lep je. V\u010dasih so ljudje radi pretiravali, kadar so sli\u0161ali kak\u0161en \u010duden zvok ali videli kak\u0161no nenavadno svetlobo. Hudi\u010dev je samo ime. V resnici je tam mirno, tiho, polno \u017eivali in lepih razgledov. \u010ce bi vpra\u0161ali stare doma\u010dine, bi vsak povedal svojo zgodbo. Nekateri bi rekli, da so tam videli lu\u010dke. Drugi, da so sli\u0161ali glasove. Tretji, da je tam nekaj posebnega v zraku.\u201d    Potem je ponudila na krhlje narezana rde\u010da jabolka.     \u201cZa Hudi\u010dev hrib,\u201d je rekla, \u201cker je rde\u010d samo v zgodbah.\u201d    Maja je ugriznila in s polnimi usti vpra\u0161ala: \u201cTorej se nam tam ne more zgoditi ni\u010d hudega?\u201d    \u201cNi\u010d. Samo domi\u0161ljija. In domi\u0161ljija je najlep\u0161a stvar na svetu. \u010ce je ne bi bilo, bi bili hribi samo hribi, ne pa vrata v zgodbe. Vsak hrib ima svojo du\u0161o,\u201d je rekla babica. \u201cIn ljudje so mu dali ime, ki je bilo dovolj mo\u010dno, da so si ga zapomnili. Imena so kot majhni spomini, ki jih pustimo v pokrajini. In vidva zdaj dodajata svoje.\u201d In, dolg\u010das je izginil. Luka in Maja sta grizljala jabol\u010dne krhlje in si \u0161e naprej izmi\u0161ljala zgodbe o tem, zakaj je Hudi\u010dev hrib dobil tako ime.\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u00a0<em>Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n<p>Nekateri pravijo, da je Hudi\u010dev hrib dobil ime zaradi stra\u0161nih sil, drugi, da zaradi nagajivih, tretji pa, da zaradi tistih, ki so radi pretiravali. Luka in Maja bi rekla: \u201cNajbolj\u0161e zgodbe se skrivajo tam, kjer jih nih\u010de ne i\u0161\u010de.\u201d<\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"alignleft size-full is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"829\" height=\"777\" src=\"https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Hudicev-hrib1.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-2195\" style=\"width:350px\" srcset=\"https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Hudicev-hrib1.png 829w, https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Hudicev-hrib1-300x281.png 300w, https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Hudicev-hrib1-768x720.png 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 829px) 100vw, 829px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p>\u00a0\u00a0 Popoldne je bilo tako tiho, da je bilo sli\u0161ati, kako hladilnik v kuhinji godrnja sam vase. Maja je le\u017eala na kav\u010du in s prstom risala nevidne spirale po zraku, Luka pa je sedel na tleh in gledal v steno, kot da tam pri\u010dakuje kak\u0161no razodetje. Ideje pa so se vztrajno skrivale.<br>\u00a0\u00a0 \u201cDolgo\u010dasno je,\u201d je rekla Maja.<br>\u00a0\u00a0 \u201c\u0160e bolj kot v\u010deraj,\u201d je dodal Luka.<br>\u00a0\u00a0 \u201cAtlas?\u201d<br>\u00a0\u00a0 \u201cAtlas.\u201d<br>\u00a0\u00a0 Kot vedno, ko je ti\u0161ina postala preglasna, je Atlas Slovenije re\u0161il dan. Maja ga je prinesla, Luka pa ga je odprl na karti 182. In tam je zagledal ime, ki je kar prosilo po zgodbi: Hudi\u010dev hrib \u2013 1119 m.<br>\u00a0\u00a0 \u201cUh, zakaj so mu pa dali tako ime? Zveni nevarno!\u201d je zamrmral.<br>\u00a0\u00a0 \u201cNimam pojma,\u201d je rekla Maja, \u201cpa si bova izmislila. Za\u010dni.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; Luka se je namestil bolj udobno in za\u010del: \u201cPred davnimi \u010dasi je na tem hribu pasel ovce pastir\u010dek Jure. Bil je droben, a pogumen. Imel je navado, da je vsak ve\u010der sedel na velik plo\u0161\u010dat kamen in poslu\u0161al, kako se dan poslavlja. Nekega ve\u010dera pa je zasli\u0161al nekaj, \u010desar \u0161e nikoli ni: smeh. Ne navaden smeh, ampak tak, ki je zvenel kot me\u0161anica \u017evi\u017ega, hihitanja in \u0161umenja listja.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Maja je dvignila obrvi.<br>&nbsp;&nbsp; \u201cJure je mislil, da se mu blede. A ko je vstal, da bi pogledal, se je kamen pod njim zahihital: \u2018Hihihi!\u2019\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Maja se je zasmejala: &#8220;Daj no!&#8221;<br>&nbsp;&nbsp; \u201cJa! Kamen se je smejal. In ne samo en. Celo pobo\u010dje je bilo polno majhnih, okroglih, rde\u010dkasto obarvanih kamnov, ki so se smejali, kadar je kdo \u0161el mimo. Ne zlobno, samo nagajivo. Bili so kamni, ki jih je neko\u010d ustvaril veter. Veter je rad nagajal ljudem, zato je ustvaril kamne, ki se smejijo.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Maja je prikimala.<br>&nbsp;&nbsp; \u201cKo so ljudje sli\u0161ali smeh, so mislili: \u2018Tam gor se pa hudi\u010d smeje!\u2019 In tako je hrib dobil ime. V resnici pa se je smejal samo veter, ki je imel preve\u010d \u010dasa.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp;&nbsp; Maja je prevzela besedo: \u201cNa tem hribu je \u017eivel petelin. Ampak ne navaden. Bil je rde\u010d kot \u017eerjavica in tako ponosen, da je hodil, kot da je lastnik celega sveta. Vsako jutro je zakikirikal in prebudil sonce. \u010ce ni zakikirikal, sonce ni vstalo.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Luka je prikimal: &#8220;Najbr\u017e si je domi\u0161ljal.&#8221;<br>&nbsp;&nbsp; \u201cLjudje so ga obo\u017eevali, dokler ni nekega dne izginil. Sonce je tisti dan vstalo pozno, skoraj opoldne, seveda, bilo je obla\u010dno. Ljudje so za\u010deli ugibati, kaj se je zgodilo s petelinom in za\u010deli drug drugega prepri\u010devati, da je bil gotovo hudi\u010d na delu in odnesel petelina. Pa ga ni, petelin je samo od\u0161el na dalj\u0161e po\u010ditnice. A ker ljudje radi pretiravajo, so hrib, kjer je \u017eivel, poimenovali Hudi\u010dev hrib.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Luka se je zasmejal: \u201cTorej je bil hudi\u010d samo izgovor.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; \u201cVedno je,\u201d je potrdila Maja.<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; \u201cMoja tretja,\u201d je rekel Luka, \u201cje o drevesu. Velikem, starodavnem bukovem drevesu, ki je imelo tako globoke korenine, da so segale skoraj do sredi\u0161\u010da zemlje. In ker je bilo tako staro, je znalo govoriti.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Maja je dvignila obrvi: &#8220;Daj no, a res?&#8221;.<br>&nbsp;&nbsp; \u201cJa, res, ti re\u010dem. Drevo je imelo globok glas. Tako globok, da je odmeval po celem hribu. In ko je kdo \u0161el mimo, je drevo reklo: \u2018Kam pa kam?\u2019 ali pa \u2018Pozdravljen, popotnik.\u2019\u201d<br>&nbsp;&nbsp; \u201cPrijazno drevo.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; \u201cZelo. Ampak ljudje so se ga bali, ker niso vedeli, od kod glas. In ker je bil glas tako globok, so rekli, da je hudi\u010dev.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Maja je zavila z o\u010dmi: \u201cLjudje.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; \u201cJa. Drevo je samo \u017eelelo klepetati. Ker pa se ga je vsak ustra\u0161il, je ostalo samo. In hrib je dobil ime po glasu, ki so ga napa\u010dno razumeli.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; \u201cMoja zadnja je pa zabavna,\u201d je rekla Maja, \u201cje o zmaju. Ampak ne o stra\u0161nem. O zmaju, ki ni znal bruhati ognja.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Luka se je zasmejal.<br>&nbsp;&nbsp; \u201cBil je majhen, zelen in zelo srame\u017eljiv. Ko je posku\u0161al bruhniti ogenj, je namesto tega kihnil. In ko je kihnil, je iz njega pri\u0161el rde\u010d dim. Ljudje so videli rde\u010d oblak nad hribom in rekli: \u2018Tam gori hudi\u010d kuha nekaj stra\u0161nega!\u2019\u201d<br>&nbsp;&nbsp; \u201cV resnici pa je zmaj samo kihal, kaj?\u201d se je namuznil Luka.<br>&nbsp;&nbsp; \u201cJa. Ker je kihal pogosto, je hrib dobil ime Hudi\u010dev hrib. \u010ceprav je bil zmaj najbolj prijazen zmaj na svetu.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; Vrata so se odprla, kot se vedno odprejo v pravem trenutku. Babica je stopila v sobo s kro\u017enikom rde\u010dih jabol\u010dnih krhljev.<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; &#8220;Kaj sta pa tokrat na\u0161la?&#8221; je vpra\u0161ala in se usedla k njima.<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; &#8220;Hudi\u010dev hrib, babi,&#8221; je odgovorila &nbsp;&nbsp;Maja. &#8220;Gotovo je bilo ljudi strah, da so si izmislili tak\u0161no ime. &#8220;<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; Babica je pomislila: \u201cImamo \u0161e nekaj takih imen,\u201d je nadaljevala. \u201cHudi\u010dev bor\u0161t, Hudi\u010dev most, Hudi\u010devec \u2026 Vsa ta imena so bolj \u0161aljiva kot stra\u0161na. Ni\u010d hudi\u010devega ni na tem hribu, prav lep je. V\u010dasih so ljudje radi pretiravali, kadar so sli\u0161ali kak\u0161en \u010duden zvok ali videli kak\u0161no nenavadno svetlobo. Hudi\u010dev je samo ime. V resnici je tam mirno, tiho, polno \u017eivali in lepih razgledov. \u010ce bi vpra\u0161ali stare doma\u010dine, bi vsak povedal svojo zgodbo. Nekateri bi rekli, da so tam videli lu\u010dke. Drugi, da so sli\u0161ali glasove. Tretji, da je tam nekaj posebnega v zraku.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; Potem je ponudila na krhlje narezana rde\u010da jabolka.<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp; \u201cZa Hudi\u010dev hrib,\u201d je rekla, \u201cker je rde\u010d samo v zgodbah.\u201d<br>&nbsp;&nbsp; Maja je ugriznila in s polnimi usti vpra\u0161ala: \u201cTorej se nam tam ne more zgoditi ni\u010d hudega?\u201d<br>&nbsp;&nbsp; \u201cNi\u010d. Samo domi\u0161ljija. In domi\u0161ljija je najlep\u0161a stvar na svetu. \u010ce je ne bi bilo, bi bili hribi samo hribi, ne pa vrata v zgodbe. Vsak hrib ima svojo du\u0161o,\u201d je rekla babica. \u201cIn ljudje so mu dali ime, ki je bilo dovolj mo\u010dno, da so si ga zapomnili. Imena so kot majhni spomini, ki jih pustimo v pokrajini. In vidva zdaj dodajata svoje.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>In, dolg\u010das je izginil. Luka in Maja sta grizljala jabol\u010dne krhlje in si \u0161e naprej izmi\u0161ljala zgodbe o tem, zakaj je Hudi\u010dev hrib dobil tako ime.<br><br><\/p>\n\n\n\n<p>Pozna\u0161 zanimivo krajinsko ime? Zapi\u0161i ga v komentar, Luka in Maja pa bosta ustvarila nove zgodbice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Nekateri pravijo, da je Hudi\u010dev hrib dobil ime zaradi stra\u0161nih sil, drugi, da zaradi nagajivih, tretji pa, da zaradi tistih, ki so radi pretiravali. Luka in Maja bi rekla: \u201cNajbolj\u0161e zgodbe se skrivajo tam, kjer jih nih\u010de ne&#8230; <a class=\"read-more\" href=\"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2199\">Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-2199","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2199","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2199"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2199\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2200,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2199\/revisions\/2200"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2199"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2199"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2199"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}