{"id":2223,"date":"2026-03-27T06:43:28","date_gmt":"2026-03-27T05:43:28","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2223"},"modified":"2026-03-27T06:43:30","modified_gmt":"2026-03-27T05:43:30","slug":"%f0%9f%94%b9zelezni-hrib","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2223","title":{"rendered":"\ud83d\udd39\u017delezni hrib"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/em>,<\/a> kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Ali ste kdaj sli\u0161ali za hrib, ki je bil tr\u0161i od vsakega me\u010da? Ali za kova\u010da, ki je tolkel po naklu tako mo\u010dno, da so se tresla okna vse do Novega mesta? Kaj pa o zemlji, ki je bila sama po sebi rde\u010da \u2013 rde\u010da od \u017eeleza, rde\u010da od starosti, rde\u010da od vsega, kar je prenesla?<\/p>\n\n\n\n

Pridru\u017eite se Maji in Luki, ki danes v Atlasu odkrivata skrivnost \u017deleznega hriba.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Tisto soboto je de\u017eevalo od jutra. Tisto tiho, vztrajno kapljanje, ki ne neha in ne neha. Luka je sedel pri oknu in risal po pari na steklu. Maja je za mizo listala po knjigi, ki je ni brala.<\/p>\n\n\n\n

\u201eDanes se ne dogaja ni\u010d,” je rekel Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u201eNi\u010d,” je pritrdila Maja.<\/p>\n\n\n\n

Luka je zbrisal vse, kar je narisal na steklu. Potem je vstal, \u0161el do police in vzel Atlas. Brez posebnega razloga. Enostavno zato, ker je bil tam.<\/p>\n\n\n\n

Odprla sta ga pri kart 171. Luka je s prstom po\u010dasi drsel po imenih. Reber. Stopi\u010de. Br\u0161ljin. In potem je prst obstal.<\/p>\n\n\n\n

\u201e\u017delezni hrib,” je prebral.<\/p>\n\n\n\n

Maja je dvignila glavo od knjige.<\/p>\n\n\n\n

\u201e\u017delezni hrib,” je ponovila. \u201eTo zveni resno.”<\/p>\n\n\n\n

\u201eVse, kar je \u017eelezno, je resno,” je rekel Luka.<\/p>\n\n\n\n

“\u017de vem, zakaj se tako imenuje.,” je nadaljeval, ves zagret. “Tam je \u017eivel kova\u010d. Ampak ne navaden kova\u010d \u2013 bil je najbolj\u0161i kova\u010d dale\u010d naokrog. Pisal  se je Jerman. Njegova kova\u010dija je bila tako glasna, da ga v vasi niso prena\u0161ali. Ko je tolkel po naklu, so se tresli lonci na policah. Ko je razpihal ogenj, so sosedje mislili, da gori. Zato si je postavil kova\u010dijo na tem hribu.<\/p>\n\n\n\n

Ko je umrl, je pustil za sabo samo kladivo. Nih\u010de ga ni mogel dvigniti. Rekli so: ta hrib je iz istega testa kot Jerman \u2013 trd, nepopustljiv, \u017eelezen. In ime je ostalo. \u017delezni hrib \u2013 v spomin na mo\u017ea, ki ni poznal besede nemogo\u010de.”<\/p>\n\n\n\n

Maja se je zamislila. “Jaz imam pa eno zgodbo o kravi.”<\/p>\n\n\n\n

“O kravi? Kaj pa ima krava z \u017eelezom?” je zanimalo Luko.<\/p>\n\n\n\n

“Bo\u0161 videl \u2026 no sli\u0161al,” je odgovorila Maja.<\/p>\n\n\n\n

“Pred mnogimi leti je v vasi \u017eivela kmetica Terezija, ki je imela kravo. Ta je bila velika, po\u010dasna in trmasta, ime pa ji je bilo Ro\u017eca, \u010deprav je bila bolj podobna tanku kot ro\u017ei.<\/p>\n\n\n\n

Nekega dne je Ro\u017eca izginila. Kar tako \u2014 zjutraj je bila \u0161e na pa\u0161niku, opoldne pa nikjer ve\u010d. Terezija je dvignila celo vas na noge. \u201cMoje Ro\u017ece ni! Nekdo mi jo je ukradel!\u201d
\u0160li so jo iskat. Iskali so po poljih, po gozdu, ob potoku\u2026 ni\u010d. Ko so \u017ee skoraj obupali, je mali sosedov Janez zakri\u010dal: \u201cTamle je! Na hribu!\u201d<\/p>\n\n\n\n

In res \u2014 Ro\u017eca je stala na vrhu hriba in lizala zemljo. Da, lizala. Kot da je tam med kamenjem skrit sladoled.<\/p>\n\n\n\n

Ko so se s kravo vrnili v vas, je stari va\u0161ki modrijan, stric Lojze, rekel:
\u201cTo ni navadna zemlja. To je \u017eelezna zemlja. Krave imajo nos za minerale. \u010ce je Ro\u017eca tam lizala, je nekaj na tem.\u201d<\/p>\n\n\n\n

In od tistega dne so ljudje za\u010deli govoriti, da je na hribu \u201c\u017eelezni studenec\u201d \u2014 ne studenec z vodo, ampak z \u017eelezom v zemlji. Ime \u017delezni hrib se je prijelo.”<\/p>\n\n\n\n

Luka se je nasmehnil: “Tudi jaz sem pa danes razpolo\u017een za zabavne zgodbice. Poslu\u0161aj!  Pred leti je v tisti vasi pod hribom vasi \u017eivel Franc Klan\u010dar, po doma\u010de Frenk, bil je lastnik najstarej\u0161ega traktorja, kar si jih lahko predstavlja\u0161.<\/p>\n\n\n\n

Nekega dne, sredi poletja, ko je bilo vro\u010de kot v pe\u010di, se je Frenk odlo\u010dil, da bo \u0161el na hrib po drva. Vsi so mu rekli, naj ne gre, ker je hrib strm, traktor pa star. Frenk je samo zamahnil z roko in odpeljal.<\/p>\n\n\n\n

Ko je bil nekje na polovici vzpetine, je traktor za\u010del \u010dudno ropotati. Frenk je udaril po armaturni plo\u0161\u010di, kar je bila njegova standardna metoda popravljanja. Traktor je zarohnel \u0161e glasneje, potem pa \u2014 namesto da bi crknil \u2014 kar pospe\u0161il. Frenk je dr\u017eal volan, kot bi bil na divjem biku.<\/p>\n\n\n\n

Traktor je drvel navzgor, kot da ga vle\u010de magnet. Frenk je kri\u010dal, traktor je ropotal, koze so be\u017eale, ptice so se dvigale v zrak. Ko je kon\u010dno dosegel vrh, je obstal. Ne po\u010dasi. Ne ne\u017eno. Kar naenkrat \u2014 BUM<\/em> \u2014 kot da ga je nekdo pribil v tla.<\/p>\n\n\n\n

Frenk je izstopil, ves treso\u010d, in rekel: \u201cTo ni normalno. Kaj je ta hrib iz \u017eeleza? In privla\u010di kovino.\u201d<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele naslednji dan, ko je padla rosa in se je zemlja malo ohladila, je traktor popustil in so ga spravili dol. Frenk je takrat rekel: \u201cTja gor pa ne grem ve\u010d. Ta hrib ima rad \u017eelezo. Preve\u010d rad.\u201d<\/p>\n\n\n\n

In ime se je prijelo.
Vrata so se odprla in babica je vstopila s skledico v roki. V skledici so bili rezanci \u2013 doma\u010di, \u0161iroki, z ocvirki in drobtinami, posuti z malo soli.<\/p>\n\n\n\n

Postavila je skledico na mizo in se ozrla po njiju. \u201eTorej \u2013 \u017delezni hrib?”<\/p>\n\n\n\n

\u201eSi sli\u0161ala?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u201eSli\u0161im, kar me zanima,” se je nasmehnila babica in prisedla.<\/p>\n\n\n\n

\u201eZakaj \u017delezni hrib?” je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

Babica je za hip pomislila. \u201eRazlogov je lahko ve\u010d. Mogo\u010de je bila zemlja tam res rde\u010da od \u017eelezovih mineralov \u2013 taka zemlja je pogosta po Dolenjski. Mogo\u010de je bil tam neko\u010d kova\u010d, ki je bil znan po vsej okolici. Zagotovo pa ne vemo. Tak\u0161na imena so nastajala postopoma \u2013 ne da bi se nekdo usedel za mizo in rekel: od danes se ta hrib imenuje tako. Nastajala so iz vsakdanjega pogovora. Nekdo je morda neko\u010d rekel: gremo na tisti \u017eelezni hrib. Drugi je ponovil. Tretji je to sli\u0161al in mislil, da je pravo ime. In je ostalo.”<\/p>\n\n\n\n

\u201eJezik je \u017eiv,” je rekel Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u201eTako je,” je pritrdila babica. \u201eIn danes je \u017delezni hrib o\u017eivel v vajinih zgodbah. Hrib, ki ima zgodbe, ni samo kos zemlje. Je kraj.”<\/p>\n\n\n\n

Malo je pomol\u010dala, potem dodala: \u201eVsak kraj si zaslu\u017ei svojo zgodbo. In vajine so vedno zgovorne.”Pozna\u0161 zanimivo krajinsko ime? Zapi\u0161i ga v komentar, Luka in Maja pa bosta ustvarila nove zgodbice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Ali ste kdaj sli\u0161ali za hrib, ki je bil tr\u0161i od vsakega me\u010da? Ali za kova\u010da, ki je tolkel po naklu tako mo\u010dno, da so se tresla okna vse do Novega mesta? Kaj pa o zemlji, ki je… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-2223","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2223","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2223"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2223\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2226,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2223\/revisions\/2226"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2223"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2223"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2223"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}