{"id":2248,"date":"2026-03-30T13:19:28","date_gmt":"2026-03-30T11:19:28","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2248"},"modified":"2026-03-30T13:19:30","modified_gmt":"2026-03-30T11:19:30","slug":"%f0%9f%94%b8naj-me-koklja-brcne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2248","title":{"rendered":"\ud83d\udd38Naj me koklja brcne!"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

V jeziku se skrivajo majhne \u010darovnije, ki jim pravimo frazemi.
To so besedne zveze, ki se delajo \u010disto obi\u010dajne, a v resnici pomenijo nekaj \u010disto drugega, kot bi \u010dlovek pri\u010dakoval.
Kot majhni \u0161krati med besedami \u2014 \u010de jih razume\u0161, ti pome\u017eiknejo.
Zato danes odgrnimo tan\u010dico nad enim izmed njih in poglejmo, kaj pomeni.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

  Tina je bila stara osem let, ko je prvi\u010d sli\u0161ala, da lahko koklja nekoga brcne. Ne \u010dlovek ali konj. Niti krava. Ampak koklja \u2013 navadna koklja iz kurnika.<\/p>\n\n\n\n

  Bilo je sobotno dopoldne in Tina je sedela v kuhinji in risala. O\u010de se je v dnevni sobi po telefonu pogovarjal z dedkom. Govorila sta o dogodkih v vasi.<\/p>\n\n\n\n

  “… in potem je \u017eupan rekel, da bo zgradil novo igri\u0161\u010de!” je govoril o\u010de. “Brezpla\u010dno! Za vse otroke v na\u0161i vasi!”<\/p>\n\n\n\n

  Iz telefona se je zasli\u0161al dedkov glas: “Naj me koklja brcne! Je to res?”<\/p>\n\n\n\n

  Tina je nehala risati. Po\u010dasi je dvignila glavo in pogledala proti dnevni sobi. Koklja? Brcne? Dedka?<\/p>\n\n\n\n

  “Ja, res je!” je nadaljeval o\u010de. “\u017dupan je dobil denar od Evropske unije. Novo igri\u0161\u010de z gugalnicami, plezalom, toboganom \u2013 vse!”<\/p>\n\n\n\n

  “Naj me koklja brcne,” je ponovil dedek. “Nikoli ne bi verjel!”<\/p>\n\n\n\n

  Tina je odlo\u017eila barvico. V glavi se ji je za\u010dela sestavljati slika.<\/p>\n\n\n\n

  Dedek stoji na dvori\u0161\u010du, ob kurniku. Pred njim je rjava koko\u0161 \u2013 ena od babi\u010dinih koko\u0161i, morda tista z belimi peresci na repu.<\/p>\n\n\n\n

  Dedek jo gleda in re\u010de: “Koklja, brcni me!”<\/p>\n\n\n\n

  Koko\u0161 je zmedena. Nagiba glavo na stran \u2013 tako kot to po\u010dnejo koko\u0161i, ko ne\u010desa ne razumejo.<\/p>\n\n\n\n

  “Kooo-koko-daaak?” zakokodaka, kar v koko\u0161jem jeziku pomeni: “Prosim? Kaj naj naredim?”<\/p>\n\n\n\n

  “Brcni me!” ponovi dedek.<\/p>\n\n\n\n

  Koko\u0161 se ozre navzdol na svoje noge. Ima kremplje \u2013 dolge, ostre kremplje, dobre za brskanje po pesku. Ampak brcati? Kako bi brcala? Nima kopit kot konj. Nima debelih nog kot krava. Ima samo tanke koko\u0161je noge s kremplji. Ampak dedek je rekel, naj ga brcne. Torej mora poskusiti! Koko\u0161 se za\u017eene. Dvigne eno nogo \u2013 \u010dim vi\u0161je. Potem posku\u0161a narediti gib, kot da brca. A namesto da bi \u0161la noga naprej, se koko\u0161 zamaje in skoraj pade.<\/p>\n\n\n\n

  “Koo-ko-ko-DAAK!” kokodakne presene\u010deno.<\/p>\n\n\n\n

  Poskusi \u0161e enkrat. Tokrat dvigne drugo nogo. Posku\u0161a brcniti \u2013 ampak spet se samo zamaje. Koko\u0161je noge niso narejene za brcanje! So narejene za hojo, brskanje in ne za brcanje!<\/p>\n\n\n\n

  Dedek gleda koko\u0161, ki posku\u0161a brcniti, kar se mu zdi sme\u0161no. Koko\u0161 posku\u0161a tretji\u010d \u2013 zdaj \u017ee z obema nogama hkrati. Ampak namesto brce naredi samo majhen poskok in pristane spet na istem mestu.<\/p>\n\n\n\n

  “Koo-koo-ko-DAAK!” zakokodaka razo\u010darano.<\/p>\n\n\n\n

  To je nemogo\u010de! Koko\u0161 ne more brcniti! Tudi \u010de bi hotela, tudi \u010de bi se res trudila \u2013 njene noge preprosto niso ustvarjene za to!<\/p>\n\n\n\n

  Tina se je zasmejala. Koko\u0161, ki posku\u0161a brcniti in se samo zamaje in pade. Tako sme\u0161no! Ampak zakaj? Zakaj bi dedek to hotel?”<\/p>\n\n\n\n

  “Naj me koklja brcne,” je Tina ponovila tiho, da bi sli\u0161ala, ali se to sli\u0161i vsakdanje.<\/p>\n\n\n\n

  Ni se. Zvenelo je \u010dudno. Kot nekaj, kar bi si izmislil njen mlaj\u0161i brat, ko bi se delal, da ve, kako govorijo odrasli.<\/p>\n\n\n\n

  Ko se je o\u010de poslovil, je Tina pri\u0161la k njemu.<\/p>\n\n\n\n

  “O\u010di,” je vpra\u0161ala zelo resno, “zakaj bi dedek hotel, da ga koklja brcne?”<\/p>\n\n\n\n

  O\u010de jo je pogledal zmedeno: “Kaj?”<\/p>\n\n\n\n

  “Prej si govoril z dedkom. In dedek je rekel ‘naj me koklja brcne’. Zakaj bi to hotel?”<\/p>\n\n\n\n

  O\u010de je za trenutek strmel vanjo, potem pa se mu je obraz razlezel v \u0161irok nasmeh.<\/p>\n\n\n\n

  “Aaaa, to!” je rekel in se zasmejal. “Ne, Tina, dedek ne \u017eeli, da bi ga koklja brcnila.”<\/p>\n\n\n\n

  “Ne?” Tina je postala \u0161e bolj zmedena. “Ampak rekel je …”<\/p>\n\n\n\n

  O\u010de je sedel na kav\u010d in potrepljal prostor zraven sebe: “Pridi, razlo\u017eil ti bom. Ko dedek re\u010de ‘naj me koklja brcne’, ne misli, da ga mora resni\u010dna koko\u0161 zares brcniti.”<\/p>\n\n\n\n

  “Ne?” Tina je sedla zraven njega. “Ampak zakaj to potem re\u010de?”<\/p>\n\n\n\n

  “To je na\u010din govorjenja,” je razlo\u017eil o\u010de. “Ko nekdo re\u010de ‘naj me koklja brcne’, v resnici ho\u010de re\u010di, da je zelo presene\u010den. Da ne more verjeti, kar sli\u0161i.”<\/p>\n\n\n\n

  Tina je to predelala: “Torej je dedek presene\u010den zaradi igri\u0161\u010da?”<\/p>\n\n\n\n

  “To\u010dno tako! Tako presene\u010den, da je rekel \u2013 \u010de je to res, naj me koklja brcne!”<\/p>\n\n\n\n

  “Ampak zakaj ravno koklja?” je vztrajala Tina. “Zakaj ne ‘naj me konj brcne’ ali ‘naj me krava brcne’?”<\/p>\n\n\n\n

  O\u010de se je zasmejal: “To je dobro vpra\u0161anje. Mislim, da zato, ker je koklja tako sme\u0161na. Predstavljaj si \u2013 majhna koko\u0161, ki posku\u0161a brcniti \u010dloveka. To je tako nemogo\u010de, tako sme\u0161no.”<\/p>\n\n\n\n

  Tina je po\u010dasi prikimala: “Aha. Torej ko re\u010de\u0161 ‘naj me koklja brcne’, pravzaprav re\u010de\u0161 ‘to je tako neverjetno, da je skoraj nemogo\u010de’?”<\/p>\n\n\n\n

  “To\u010dno tako!” je rekel o\u010de ponosno. “Razume\u0161!”<\/p>\n\n\n\n

  Vendar Tina \u0161e ni bila povsem prepri\u010dana: “Ampak ali lahko koklja sploh brcne?”<\/p>\n\n\n\n

  O\u010de je razmi\u0161ljal: “Tehni\u010dno? Ne. Ne morejo brcati kot konji ali krave.”<\/p>\n\n\n\n

  “Torej je res nemogo\u010de.”<\/p>\n\n\n\n

  “To\u010dno. In zato je frazem tako dober \u2013 govori o ne\u010dem, kar je nemogo\u010de. Kot da bi rekel ‘to je tako neverjetno, da bi prej verjel, da me bo koklja brcnila’.”<\/p>\n\n\n\n

  Tina je razmi\u0161ljala o tem: “Ampak zakaj ne re\u010demo kar naravnost? Zakaj ne re\u010demo samo ‘sem zelo presene\u010den’?”<\/p>\n\n\n\n

  Babica se je nasmehnila: “Ker je \u017eivljenje bolj zabavno s frazemi. \u010ce bi vedno govorili po pravilih, bi bilo dolgo\u010dasno. Frazemi dodajo barvo, humor, presene\u010denje.”<\/p>\n\n\n\n

  “Kot slike z besedami?” je poskusila Tina.<\/p>\n\n\n\n

  “To\u010dno tako! Slike z besedami. Ko dedek re\u010de ‘naj me koklja brcne’, si lahko predstavlja\u0161 sme\u0161no sliko \u2013 in takoj ve\u0161, da je zelo presene\u010den.”<\/p>\n\n\n\n

  Tisti ve\u010der je bila celotna dru\u017eina za ve\u010derjo. Mama je pripravila pala\u010dinke \u2013 Tinine najljub\u0161e.<\/p>\n\n\n\n

  “Mama,” je rekla Tina, “te pala\u010dinke so tako dobre, da bi jih lahko pojedla sto!”<\/p>\n\n\n\n

  “Sto?” se je zasmejal o\u010de. “To je veliko pala\u010dink.”<\/p>\n\n\n\n

  “Vem.  To je bil frazem. Ne bom res pojedla sto pala\u010dink, ampak so tako dobre, da bi lahko.”<\/p>\n\n\n\n

  Mama se je nasmehnila: “Razumem. Hvala za kompliment.”<\/p>\n\n\n\n

  Potem je Tina hotela poskusiti uporabiti nov frazem, ki ga je sli\u0161ala ta dan. \u010cakala je na pravi trenutek. In ta je pri\u0161el, ko je mama prinesla sladico \u2013 \u010dokoladno torto, za katero je Tina mislila, da jo mama pripravlja za naslednji teden.<\/p>\n\n\n\n

  Tina je pogledala torto. O\u010di so ji se raz\u0161irile: “Torta! Naj me koklja brcne!”<\/p>\n\n\n\n

  Vsi so jo pogledali. Potem pa se je o\u010de za\u010del smejati. Mama tudi. Celo mlaj\u0161i brat se je zasmejal, \u010deprav ni razumel zakaj.<\/p>\n\n\n\n

  “Kaj?” je vpra\u0161ala Tina. “Ali sem to narobe uporabila?”<\/p>\n\n\n\n

  “Ne, ne!” je rekel o\u010de med smehom. “Uporabila si popolnoma prav. Samo … zveni tako nenavadno, ko ti to re\u010de\u0161!”<\/p>\n\n\n\n

  Tina se je nasmehnila. “Presene\u010dena sem. Ne morem verjeti. Mislila sem, da je torta za naslednji teden.”<\/p>\n\n\n\n

  “Saj je bila,” je potrdila mama. “Vendar sem mislila \u2013 zakaj \u010dakati? \u017divljenje je prekratko, da bi \u010dakali na torto.”<\/p>\n\n\n\n

  “Naj me koklja brcne,” je ponovil o\u010de in se \u0161e bolj zasmejal. “Na\u0161a Tina uporablja frazeme!”<\/p>\n\n\n\n

Dobro razpolo\u017eeni so jedli torto. In Tina je bila ponosna \u2013 ne samo na to, da je razumela frazem, ampak tudi na to, da ga je uporabila na pravem mestu.<\/p>\n\n\n\n

  Preden je zve\u010der \u0161la spat, je Tina pomislila na koko\u0161i pri babici. Majhne, okrogle, sme\u0161ne koko\u0161i. In poskusila si je \u0161e enkrat predstavljati, kako ena od njih brcne babico. Slika je bila \u0161e vedno sme\u0161na. Zdaj je Tina razumela. Frazem je sme\u0161en, zato deluje. Ker povzro\u010di, da se zasmeje\u0161 in si zapomni\u0161, kar je bilo re\u010deno.<\/p>\n\n\n\n

  “Naj me koklja brcne,” je za\u0161epetala sama sebi in se zasmejala.<\/p>\n\n\n\n

  Od tega dne naprej je Tina vedno, ko se je zgodilo nekaj neverjetnega, rekla: “Naj me koklja brcne!” Vsaki\u010d, ko je to rekla, si je predstavljala majhno koko\u0161, ki posku\u0161a brcniti.  Saj so v\u010dasih najbolj\u0161e stvari tiste, ki so malo sme\u0161ne, malo nemogo\u010de. Kot koklja, ki brcne.<\/p>\n\n\n\n

Tvoj namig za novo zgodbo<\/strong>: predlagaj zanimiv frazem, pa bomo iz njega spletli zgodbico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. V jeziku se skrivajo majhne \u010darovnije, ki jim pravimo frazemi.To so besedne zveze, ki se delajo \u010disto obi\u010dajne, a v resnici pomenijo nekaj \u010disto drugega, kot bi \u010dlovek pri\u010dakoval.Kot majhni \u0161krati med besedami \u2014 \u010de jih razume\u0161, ti… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-2248","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-slovenski-frazemi-v-zgodbah"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2248","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2248"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2248\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2252,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2248\/revisions\/2252"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2248"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2248"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2248"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}