{"id":2315,"date":"2026-04-11T07:20:52","date_gmt":"2026-04-11T05:20:52","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2315"},"modified":"2026-04-11T07:20:54","modified_gmt":"2026-04-11T05:20:54","slug":"%e2%9c%a8modrost-pod-kitajsko-streho","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2315","title":{"rendered":"\u2728Modrost pod kitajsko streho"},"content":{"rendered":"\n

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/em>,<\/a> kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n


Popoldansko sonce je lenobno lizalo pra\u0161no cesto, po kateri sta se iz \u0161ole vra\u010dala Ula in Nande. Torbe so bile te\u017eke, a njun pogovor je bil \u0161e te\u017eji.
“Si videla Petra danes?” je vpra\u0161al Nande in brcnil kamen\u010dek. “Ves odtujen je. Sedel je v zadnji klopi in risal sr\u010dke, ki so bili vsi pre\u010drtani.”<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ula je zavzdihnila. “Vem. Reve\u017e je \u010disto nesre\u010den, ker ga Zarja sploh ne opazi. Danes ji je ponudil pol jabolka, ona pa mu je rekla, da ima raj\u0161i hru\u0161ke in odkorakala stran. Peter je gledal tisto jabolko, kot da je konec sveta.”<\/p>\n\n\n\n

“Ljubezen je ena \u010dudna re\u010d,” je modro ugotovil Nande. “\u010ce bi bila vsaj kak\u0161na formula za to, kot pri matematiki …”<\/p>\n\n\n\n

Ravno ko sta zavila mimo starega hrasta, se je zrak nenadoma zatresel. Med vejami se je pojavila ble\u0161\u010de\u010da, zlato-srebrna svetloba, ki je di\u0161ala po jasminu in starem papirju. Brez besed sta stopila vanjo.<\/p>\n\n\n\n

Ko sta odprla o\u010di, doma\u010de ceste ni bilo ve\u010d. Stala sta sredi pokrajine, ki je bila videti kot naslikana s tu\u0161em na svili. Pred njima je stala majhna ko\u010da s privihanimi robovi strehe, pred njo pa sta na tleh sedela dva mo\u0161ka v nenavadnih, \u0161irokih obla\u010dilih.<\/p>\n\n\n\n

Starej\u0161i je imel brado do pasu in tako mrke o\u010di, da bi z njimi lahko sekal drva. Bil je pravi kitajski modrijan, a videti je bil stra\u0161ansko jezen. Ob njem je sedel fant, Huan Sjao, ki je bil videti \u0161e bolj nesre\u010den kot njun so\u0161olec Peter. Kar naprej se je presedal, si grizel nohte in zrl v tla.<\/p>\n\n\n\n

“Oprostite …” je plaho za\u010dela Ula. “Kje sva? In zakaj ste tako hudi?”<\/p>\n\n\n\n

Starec je jezno pihnil skozi brado. “Kje sta? V pravljici sta, seveda! In hud sem, ker ta mladeni\u010d tukaj zapravlja moj dragoceni \u010das. Pri\u0161el je po odgovore, pa ne ve, kaj bi vpra\u0161al!”<\/p>\n\n\n\n

Huan Sjao je zajecal: “Modrijan, prosim … hotel sem vpra\u0161ati \u0161tiri stvari. Ampak vi pravite, da odgovorite samo na tri. Zdaj se pa ne morem odlo\u010diti, katero vpra\u0161anje naj vr\u017eem stran! Vsa so pomembna! \u010ce izpustim eno, bo nekdo trpel!”<\/p>\n\n\n\n

Huan Sjao je bil v resni\u010dno klavrnem stanju. Ni bil samo nesre\u010den, bil je popolnoma zmedeno bitje. Njegove roke so mlatile po zraku, kot bi hotel uloviti muho, ki je ni bilo, noge pa je prepletal pod seboj, da se je skoraj prekucnil s tistega nizkega stol\u010dka.<\/p>\n\n\n\n

“Joj … ne … \u010dakajte …,” je mrmral Huan Sjao in zrl v svoje dlani, kot da prvi\u010d vidi prste. “Tisto vpra\u0161anje o … ali je bilo o gori? Ne, mogo\u010de o ro\u017ei? Ne, ro\u017ea je bila v\u010deraj v sanjah …”<\/p>\n\n\n\n

Njegov pogled je begal z modrijana na nebo, nato na mravljo na tleh, nato pa se je zmedeno zagledal v Uline superge. Videti je bil, kot da so se mu vse misli v glavi zme\u0161ale v gosto, lepljivo ka\u0161o. Vsaki\u010d, ko je hotel odpreti usta, je samo malo zame\u017eikal in spet utihnil, z obrazom, ki je postajal \u010disto rde\u010d od sramu.<\/p>\n\n\n\n

“Mladeni\u010d!” je zarjul modrijan in s palico udaril ob tla. “Sedite vzravnano! Videti ste kot kup mokrega ri\u017ea, ki so ga pozabili na soncu! \u010ce ne morete zbrati treh vpra\u0161anj, kako boste sploh prehodili pot do svoje usode? Va\u0161a glava je o\u010ditno polna prepiha, ki vam odna\u0161a besede, \u0161e preden pridejo do jezika!”<\/p>\n\n\n\n

Huan Sjao se je le \u0161e bolj zgrbil. “Gospod … jaz … jaz vem, da sem vedel. Ampak zdaj, ko me tako gledate, se mi zdi, da sem pozabil celo svoje ime. Moje misli so kot prepla\u0161eni pti\u010di \u2013 vsi so odleteli, ostalo je samo prazno gnezdo.”<\/p>\n\n\n\n

Nande je za\u0161epetal Uli: “Tale je pa \u0161e bolj ‘fu\u010d’ kot na\u0161 Peter. Peter vsaj ve, da mu je ime Peter in da mu je v\u0161e\u010d Zarja. Tale pa \u0161e ve ne, na kateri planet se je pravkar zbudil.”<\/p>\n\n\n\n

Modrijan je zgrbil \u010delo, da je bila njegova brada videti \u0161e dalj\u0161a. “No?! Bo kaj?!” je zagrmel, da je \u010daj v skodelici zavibriral. “\u010cas na tem svetu ne te\u010de nazaj kot reka v nekaterih mojih pesmih, Huan Sjao! Jaz sem v tvojih letih \u017ee poznal pota vseh zvezd na nebu in znal na pamet tiso\u010d modrosti, ti pa se tukaj preseda\u0161, kot bi imel v hla\u010dah mravlje! Ali sploh ve\u0161, koliko ri\u017ea bi lahko v tem \u010dasu pojedel? Koliko meditacij bi lahko opravil? In zdaj sta tu \u0161e ta dva otroka v \u010dudnih obla\u010dilih… \u010ce misli\u0161, da bom za vsako tvoje vpra\u0161anje porabil eno celo lunino meno, se krepko moti\u0161! Odlo\u010di se, ali pa bom svojo modrost raje povedal tisti skali tamle \u2013 ona vsaj tiho poslu\u0161a in ne pozablja! Jaz ne odgovarjam na ve\u010d kot tri vpra\u0161anja! To pravilo velja \u017ee tiso\u010d let!” je \u0161e zarjul starec. “In no\u010dem ves dan \u010dakati, da se tvoja glava zbistri!”<\/p>\n\n\n\n

Ula in Nande sta se spogledala. To je bila naloga za nekoga z ve\u010d izku\u0161njami. “Takoj prideva nazaj!” sta zavpila, stekla za najbli\u017eji grm in se kmalu vsa zasopla zna\u0161la v svoji sobi. Torbi sta zleteli pod mizo, Nande pa je \u017ee klical:<\/p>\n\n\n\n

“Dr. Brska\u010d! Pomo\u010d potrebujemo! Hitro!”<\/p>\n\n\n\n

Na zaslonu se je prikazal Dr. Brska\u010d. Bil je ves razku\u0161tran, z obrazom \u010disto blizu kamere, vrh glave so postrani \u010depela njegova o\u010dala. “Kaj je? Kdo je? Ni\u010d ne vidim! Kje so moja o\u010dala? Preiskal sem ves arhiv, pa jih ni!”<\/p>\n\n\n\n

“Doktor, na glavi jih imate!” sta v en glas zavpila otroka.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Brska\u010d je potipal vrh glave, si o\u010dala potisnil na nos in pome\u017eiknil. “Aha! No, seveda. Tja sem jih dal, da bi imela bolj\u0161i razgled. No, kaj se dogaja?”<\/p>\n\n\n\n

Povedala sta mu o jeznem modrijanu in nesre\u010dnem Huan Sjaju. Dr. Brska\u010d se je nagnil nazaj in s police potegnil debelo, \u010dudovito knjigo z vijoli\u010dastimi platnicami.<\/p>\n\n\n\n

“Doktor, kak\u0161na knjiga je pa to?” je za\u010dudeno vpra\u0161al Nande. “Te \u0161e nikoli nisva videla.”<\/p>\n\n\n\n

“To,” je ponosno rekel doktor in obrisal prah s platnic, “je Almanah pravljic iz Azije. Takoj ko sta omenila kitajsko ko\u010do in tri vpra\u0161anja, sem vedel, da i\u0161\u010demo v teh krajih. Azijske pravljice imajo svoja pravila, vesta.”<\/p>\n\n\n\n

Prelistal je nekaj strani, si popravil o\u010dala, ki so mu spet lezla na konico nosu, in vzkliknil: “Tukaj je! Kitajska pravljica o Huanu Sjaju. Fant mora res postaviti le tri vpra\u0161anja, da bi re\u0161il svet in svojo sre\u010do. Ampak da bi se spomnil prave izbire, potrebujemo posebno ‘iz\u0161tevanko za lo\u0161\u010denje spomina’.”<\/p>\n\n\n\n

Listal je naprej in mrmral, nato pa zmagoslavno prebral: “Tole bo! Ampak pozor, zrecitirati jo morata dvakrat, zelo razlo\u010dno!”<\/p>\n\n\n\n

Matija Mataja,<\/em><\/p>\n\n\n\n

hru\u0161ke prodaja,<\/em><\/p>\n\n\n\n

hru\u0161ka mu zgnije,<\/em><\/p>\n\n\n\n

Matija pa vpije.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ula in Nande sta si zapomnila iz\u0161tevanko in stekla nazaj v gozd, skozi svetlobni stolp in se spet zna\u0161la pred kitajsko ko\u010do. Modrijan je ravno hotel vstati in oditi, Huan Sjao pa je bil tik pred jokom.<\/p>\n\n\n\n

“Stojte!” je zaklicala Ula. “Imava re\u0161itev! Pridita, dajta nama roke in zrecitirajmo iz\u0161tevanko.”  Na hitro ju je podu\u010dila in potem so se vsi \u0161tirje \u2013 Ula, Nande, modrijan in fant postavili v krog. Vsi \u0161tirje so v en glas za\u010deli glasno in ritmi\u010dno:<\/p>\n\n\n\n

“Matija Mataja, hru\u0161ke prodaja, hru\u0161ka mu zgnije, Matija pa vpije!”<\/p>\n\n\n\n

In \u0161e enkrat, \u0161e mo\u010dneje:<\/p>\n\n\n\n

“Matija Mataja, hru\u0161ke prodaja, hru\u0161ka mu zgnije, Matija pa vpije!”<\/p>\n\n\n\n

Ob zadnji besedi se je iz tal dvignil obla\u010dek dima in v njem se je pojavil majhen, \u017eivahen mo\u017eic z britvijo za pasom in torbo polno zeli\u0161\u010d. Bil je brivec, a v tistih starih \u010dasih so bili brivci tudi zdravniki.<\/p>\n\n\n\n

“No, no, no!” je za\u010del brivec in jezno mahal z rokami. “Kaj je to zaen hrup? In kak\u0161en spomin imata ta mlada dva, da potrebujeta pomo\u010d? Ko sem bil jaz mlad, smo si zapomnili celo zgodovino cesarstva, \u0161e preden smo pojedli zajtrk! Dana\u0161nja mladina … samo v oblake gledate!”<\/p>\n\n\n\n

Medtem ko je nergal, je stopil do Huan Sjaja. “Ni\u010d ne glej tako kislo! Glava je kot predal, \u010de \u0161kriplje, ko ga odpira\u0161,  jo je treba malo podmazati!”<\/p>\n\n\n\n

Brivec je med kriljenjem z rokami skoraj zadel Nandeta v nos. “Ah, ta dana\u0161nja mladina! Glave imate polne megle in vate, namesto da bi v njih hranili znanje kot dragocene dragulje! Ko sem bil jaz vajenec, sem moral znati na pamet vseh dvesto kosti v telesu in hkrati briti brado mestnemu sodniku, ne da bi mu odrezal eno samo dlako preve\u010d! \u010ce sem pozabil eno samo zeli\u0161\u010de, sem dobil po prstih, da sem si za tri dni zapomnil, kje raste meta!”<\/p>\n\n\n\n

Mo\u010dno je pritisnil na Huanovo glavo: “Tukajle, vidi\u0161! Tukajle se ti je zataknila tista \u017eelva! In tukajle se ti je obzidje podrlo v spominu! \u010ce bi ljudje ve\u010d hodili k brivcu in manj strmeli v prazno, bi bila Kitajska \u017ee zdavnaj na luni! Spomin je treba lo\u0161\u010diti kot staro medeninasto posodo, ne pa pustiti, da se na njem nabira prah lene mladosti. No, zdaj pa govori, preden mi britev od dolg\u010dasa zarjavi!”<\/p>\n\n\n\n

Njegove roke so bliskovito \u0161vignile po fantovem lasi\u0161\u010du. Zmasiral mu je sence, ga malo potegnil za u\u0161esa in mu z dlanmi pritisnil na vrh glave. Huan Sjao je naenkrat presene\u010deno odprl o\u010di, kot bi se ravno zbudil.<\/p>\n\n\n\n

“Spomnil sem se!” je vzkliknil fant. “Vem, katera vpra\u0161anja so tista prava! O tistem obzidju, ki se podira, pa o nemi deklici in utrujeni \u017eelvi. Vem! Kon\u010dno sem se spomnil!”<\/p>\n\n\n\n

Brivec se je le \u0161e enkrat posmehljivo namrdnil: “Seveda si se, \u010de sem ti pa vse vijuge poravnal! Zdaj pa le povej, preden spet pozabi\u0161,” se je priklonil in izpuhtel v zrak, kot da ga nikoli ni bilo.<\/p>\n\n\n\n

Huan Sjao se je umiril, sedel pred modrijana in s trdnim glasom zrecitiral:<\/p>\n\n\n\n

“Prvo vpra\u0161anje: Zakaj se obzidje vedno podre, \u010deprav ga gradijo najbolj\u0161i mojstri?”<\/p>\n\n\n\n

“Drugo vpra\u0161anje: Zakaj je deklica v vasi nema in ne spregovori nobene besede?”<\/p>\n\n\n\n

“Tretje vpra\u0161anje: Zakaj se \u017eelva ne more potopiti na dno in si odpo\u010diti?”<\/p>\n\n\n\n

Modrijan je po\u010dasi prikimal. Njegov mrki obraz se je za malenkost omeh\u010dal. “To so prava vpra\u0161anja, Huan Sjao. Pripravljen si na odgovore.”<\/p>\n\n\n\n

Ula in Nande sta za\u010dutila, da je njuno delo opravljeno. Tiho, da ne bi motila svetega trenutka modrosti, sta stopila korak nazaj in se zna\u0161la na svoji stari cesti pod gozdom.<\/p>\n\n\n\n

“Uf,” je izdihnil Nande, ko sta korakala proti domu. “Tisti brivec je bil pa res siten. Ste\u017eka sem poslu\u0161al tisto njegovo ‘ko sem bil jaz mlad’.”<\/p>\n\n\n\n

“Res je bil zoprn,” se je strinjala Ula. “Ampak si videl? Tista masa\u017ea je fantu takoj odprla glavo. Na svoje delo se pa spozna, to mu moramo priznati.”<\/p>\n\n\n\n

Nande se je nasmehnil. “Ve\u0161 kaj razmi\u0161ljam? Morda bi moral tudi Peter obiskati tistega brivca. Da bi mu zmasiral glavo in bi ugotovil, da \u010de ga Zarja ne mara, morda kak\u0161na druga punca v razredu komaj \u010daka nanj.”<\/p>\n\n\n\n

Ula se je zasmejala. “Morda. Ampak mislim, da bo dovolj, \u010de mu jutri poveva zgodbo o Huan Sjaoju. \u010ce je on na\u0161el re\u0161itev za tri vpra\u0161anja, jo bo tudi Peter za tisto eno o ljubezni.”<\/p>\n\n\n\n

In tako sta Ula in Nande, polna novih modrosti iz vijoli\u010dne knjige, odkorakala k ve\u010derji, medtem ko je nekje dale\u010d v Aziji Huan Sjao pravkar izvedel, kje se skriva prava sre\u010da.<\/p>\n\n\n\n

Kateri pravljici iz Babi bere pravljice<\/a> se lahko zatakne in kaj? Predlagaj, dr. Brska\u010d, Ula in Nade pa bodo zaplet razpletli.<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica. Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Popoldansko sonce je lenobno lizalo pra\u0161no cesto, po kateri sta se iz \u0161ole vra\u010dala Ula… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-2315","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2315"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2317,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2315\/revisions\/2317"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2315"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2315"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}