{"id":2343,"date":"2026-04-20T05:14:56","date_gmt":"2026-04-20T03:14:56","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2343"},"modified":"2026-04-20T05:14:58","modified_gmt":"2026-04-20T03:14:58","slug":"%f0%9f%94%b8zobe-si-je-polomil","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2343","title":{"rendered":"\ud83d\udd38Zobe si je polomil"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce malo prisluhne\u0161 pogovorom okoli sebe, hitro opazi\u0161, da ljudje pogosto re\u010dejo nekaj, kar zveni \u010dudno. To niso napake \u2014 to so frazemi, ki jih uporabljamo, ker lepo zaokro\u017eijo misel.
Pa si poglejmo enega. Kako ga razume \u017dan in kaj pomeni v resnici.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bil je miren sobotni ve\u010der. O\u010de in mama sta sedela za kuhinjsko mizo in klepetala s stricem Markom in s teto Nino. Na mizi se je kadilo iz skodelic \u010daja, pi\u0161koti so di\u0161ali in pogovor je tekel prijetno po\u010dasi. Mali \u017dan se je igral na tleh z lego kockami, \u017ee tretji\u010d je posku\u0161al sestaviti letalo. Z enim u\u0161esom je poslu\u0161al pogovor odraslih \u2013 vedno se je dalo sli\u0161ati kaj zanimivega.
“Kako pa gre Borutu?” je vpra\u0161ala mama. Borut je \u017danov \u017ee odrasli bratranec, Markov in Ninin sin. “V\u010deraj je bil tukaj, ampak ni kaj dosti govoril, samo za pet minut se je oglasil.”
Stric Marko je pokimal in vzdihnil: “No ja \u2026 ne po\u010duti se prav dobro. Saj si je kar mislil, kako bo. Pri tisti novi slu\u017ebi si je polomil zobe.”
\u017dan je nenadoma prenehal sestavljati. Polomil zobe? Borut? Boruta je videl v\u010deraj. Res je bil \u017ealosten in tih, ampak \u2026 ni bilo videti, da bi imel polomljene zobe! Imel jih je vse, celo smehljal se je, malo, ko se je pogovarjal z mamo.
\u017dan se je pretvarjal, da se igra naprej, v glavi pa se mu je vrtelo. Kako si sploh polomi\u0161 zobe v slu\u017ebi?
V mislih se mu je za\u010dela tkati zgodba.
Borut pride v novo pisarno. Vse je \u010disto, urejeno, vonj po kavici in novih mapah. \u0160ef mu poka\u017ee mizo in re\u010de: “Tukaj je va\u0161a naloga. Veliko dela bo, vendar mora biti urejeno do petka. Bo \u0161lo?” Na mizi so kupi dokumentov, vsa miza je prekrita z njimi.
“Seveda!” re\u010de Borut pogumno in sede za mizo.
Ogleda si papirje. Zdi se mu, da kupi segajo do strop. Vzame svin\u010dnik in za\u010dne pisati. Pi\u0161e in pi\u0161e. Ampak papirji se kar mno\u017eijo \u2013 vsaki\u010d ko enega odlo\u017ei, se pojavita dva nova.
“To ne gre,” zaren\u010di Borut in odlo\u017ei svin\u010dnik.
Potem pa se spomni: saj ima zobe! Mo\u010dne, trdne, bele zobe. Vzame en papir, ga stisne med zobe \u2013 kr\u010d! \u2013 pre\u017eve\u010di in pogoltne. Potem drugega. In tretjega. Papirji izginjajo, Borut kima z glavo kot pti\u010dek.
Ampak papirji so \u010dedalje debelej\u0161i. Postajajo trdi kot karton. Borut zagrizne \u2026 in \u2013 prask! \u2013 po\u010di mu prvi zob.
“Au!” zavpije in se prime za lice.
A to ga ne ustavi, saj mora delo opraviti pravo\u010dasno. Vzame naslednji dokument. Ugrizne. Prask! Drugi zob.
\u0160ef stopi v sobo in ga za\u010dudeno pogleda: “Kaj pa po\u010dnete?”
“Delam!” pore\u010de Borut z usti polnimi zobnih drobcev in papirja.
V petek sedi pri mizi. Usta ima prazna \u2013 nobenih zob ve\u010d, samo dlesni. Papirjev pa je \u0161e vedno cel kup do stropa. Vstopi \u0161ef.
“No, kot vidim, ni \u0161lo,” re\u010de \u0161ef resno in ponovi, “ni \u0161lo.”
“Ni \u0161lo,” se strinja Borut \u017ealostno in pomete ko\u0161\u010dke zob v smeti.
Naslednji dan gre k zobozdravniku. Ta mu namesti nove zobe \u2013 bele, lepe, mo\u010dne. In zato je Borut v\u010deraj imel zobe! Ker mu jih je zobozdravnik popravil \u010dez no\u010d!
“Ata!” je \u017dan nenadoma vstal in stopil k mizi. Vsi so se ozrli vanj.
“Ja, \u017dan?” je o\u010de dvignil obrvi.
“Je Boruta hudo bolelo? Ko si je polomil zobe? Ampak v\u010deraj jih je imel polna usta. Kako to? Je \u0161el k zobozdravniku?”
Odrasli so se najprej spogledali, potem pa se za\u010deli smejati. Teta Nina si je celo pokrila usta z roko.
“\u017dan, pridi sem,” je rekel o\u010de in mu pomignil, naj sede poleg njega. “Kaj si pa mislil, ko si sli\u0161al, da si je polomil zobe?”
\u017dan je razlo\u017eil svojo teorijo o papirjih, zobeh in zobozdravniku. Stric Marko je od smeha kar hlipal.
O\u010de je globoko vdihnil in rekel: “To, kar sem jaz rekel, je frazem. Polomiti si zobe na \u010dem \u2013 to ne pomeni pravih zob.”
“Ne?” je \u017dan zmrdal z nosom.
“Ne. To je poseben izraz, ki ga ljudje uporabljamo, ko ho\u010demo povedati, da nekdo ni uspel pri neki nalogi ali opravku. Da se je trudil, ampak stvar ni \u0161la, kakor je hotel. Da je naletel na ovire, ki jih ni mogel premagati. Ali da je bila neka odlo\u010ditev napa\u010dna in se zato ni izteklo kot je pri\u010dakoval. “
\u017dan je pomislil. “Kot kadar jaz ne morem sestaviti lego letala in se vedno poru\u0161i?”
“Nekako tako, ja!” je rekla mama. “Samo da je to za odrasle bolj usodno \u2013 pri slu\u017ebi, pri nekem projektu, pri kak\u0161ni veliki nalogi.”
“In zakaj pa zobje?” je \u017dan vztrajal. “Zakaj ne re\u010demo kar, da mu ni uspelo?”
\u0160e stric Marko se je oglasil: “Ker je slika z zobmi zelo zgovorna. Zobje so trdi, trdni \u2013 mislimo, da z njimi zgrize\u0161 vse. In \u010de bi si ob ne\u010dem polomil te mo\u010dne, trdne zobe \u2013 si res naletel na kaj res trdega, res te\u017ekega. Nekaj, \u010desar ni bilo mogo\u010de premagati.”
Teta Nina je dodala: “Je malo kot v tvoji zgodbi. Borut se je pri tej novi slu\u017ebi res trudil, pa ni \u0161lo. Zadeva je bila prete\u017eka, zahtevali so preve\u010d. Zato je \u017ealosten, ker mu ni uspelo.”
\u017dan je razmi\u0161ljal. Potem je rekel: “Torej, da si je pri tej novi slu\u017ebi polomil zobe pomeni \u2013 trudil se je, a mu ni uspelo. In ni kriv, saj je bila stvar enostavno pretrd oreh?”
O\u010de ga je za\u010dudeno pogledal: “\u010cakaj \u2013 pretrd oreh je tudi frazem! Kdaj si pa to sli\u0161al?”
“Pri babici,” se je \u017dan skrivnostno nasmehnil. “Ona vedno tako re\u010de.”
Potem je vstal in \u0161el nazaj k lego kockam. Pogledal je trdovratno letalo, ki se mu je vedno sesulo in si rekel: “Jaz pa si tu ne bom polomil zob. Se bom potrudil, po\u010dasi, pa bo \u0161lo.”
In tokrat \u2013 kon\u010dno \u2013 je uspel letalo sestaviti.
Razlaga frazema:
Polomiti si zobe na \u010dem pomeni: naleteti na hud odpor ali nepremagljivo oviro; ne uspeti pri \u010dem kljub trudu. Frazem izhaja iz predstave, da so zobje simbol mo\u010di in vzdr\u017eljivosti \u2013 z njimi zagrize\u0161 v trd zalogaj. \u010ce si jih pri tem polomi\u0161, pomeni, da je bila naloga resni\u010dno prete\u017eka.<\/p>\n\n\n\n

Tvoj namig za novo zgodbo<\/strong>: predlagaj zanimiv frazem, pa bomo iz njega spletli zgodbico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. \u010ce malo prisluhne\u0161 pogovorom okoli sebe, hitro opazi\u0161, da ljudje pogosto re\u010dejo nekaj, kar zveni \u010dudno. To niso napake \u2014 to so frazemi, ki jih uporabljamo, ker lepo zaokro\u017eijo misel.Pa si poglejmo enega. Kako ga razume \u017dan in… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-2343","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-slovenski-frazemi-v-zgodbah"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2343","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2343"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2343\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2346,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2343\/revisions\/2346"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2343"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2343"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2343"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}