{"id":2350,"date":"2026-04-23T08:18:21","date_gmt":"2026-04-23T06:18:21","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2350"},"modified":"2026-04-23T08:18:22","modified_gmt":"2026-04-23T06:18:22","slug":"%e2%9c%a8skrivnost-uzbeskega-loncka-in-poskakujoca-gorjaca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2350","title":{"rendered":"\u2728Skrivnost uzbe\u0161kega lon\u010dka in poskakujo\u010da gorja\u010da"},"content":{"rendered":"\n

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Popoldansko sonce je mehko svetilo na doma\u010do pot, ko sta Ula in Nande po\u010dasi korakala proti domu.
Si videla, kako je Nace pogrnil s kolesom?” je rekel Nande in z rokami mahal po zraku. “\u0160e dobro, da je imel tisto \u010delado, sicer bi se lahko zgodilo kaj huj\u0161ega!”
“Res je imel sre\u010do,” je odvrnila Ula in zami\u0161ljeno gledala v gozd ob poti. “Ampak zlomljena noga ni \u0161ala. Zdaj bo moral po\u010divati. Dolg\u010das!”
Nenadoma je med gostimi bukvami nekaj za\u017earelo. Ni bila navadna son\u010dna svetloba, ampak mo\u010dna, zlata lu\u010d, ki je utripala, kot bi nekdo odpiral in zapiral \u010darobna vrata. Spogledala sta se. “Pravljica,” je za\u0161epetal Nande in stekla sta v grmovje. Nenadoma pod nogami nista ve\u010d \u010dutila suhega listja ampak suh pesek. Zrak je postal vro\u010d, zadi\u0161alo je po za\u010dimbah in pe\u010denem kruhu. Zna\u0161la sta se pred preprosto hi\u0161o, zgrajeno iz na soncu su\u0161ene gline, stene so bile pobeljene z apnom. Vstopila sta skozi vegasta vrata in se zna\u0161la v nenavadnem prostoru. Na tleh so le\u017eale pisane preproge s tiso\u010derimi vzorci. Ob steni je stala dolga lesena klop, prekrita z mehkimi blazinami, na njej pa je le\u017eal star\u010dek z dolgo belo brado in modro kapico, imenovano tjubetejka. Napeto je opazoval dogajanje.
Na sredini sobe je stala nizka lesena miza, na njej pa je kraljeval osamljen lon\u010dek. Bil je nekaj posebnega: okrogel, s trebu\u0161\u010dkom kot zrela melona, narejen iz rde\u010dkaste gline in okra\u0161en s pisanimi, ro\u010dno poslikanimi vijugami v turkizni in zlati barvi.
Doma\u010din, mo\u017eakar z bujnimi brki, je mahal z rokami in se prerekal s svojo \u017eeno: “Ampak kje je?! Jaz vem, da imam tak lon\u010dek! Kako naj zamenjam njegov \u010dude\u017eni lonec, \u010de pa mojega ni nikjer? To je enkratna prilo\u017enost, bogata bova.”
\u017dena mu je s prekri\u017eanimi rokami vra\u010dala: “Ljubi moj, res sva ga imela, ampak sam si ga razbil pred tremi dnevi, ko si lovil tisto muho! Ali naj grem zdaj iskat podobnega k sosedom ali kaj?”
Ula je previdno vpra\u0161ala: “Kaj se dogaja?”
Mo\u017eak je planil v razlago, komaj se ga je dalo razumeti. “Ta star\u010dek \u2026 on ima lon\u010dek, iz katerega se usujejo zlatniki!” je zavpil doma\u010din. “In jaz moram njegov lon\u010dek zamenjati za svojega navadnega, da se bo pravljica lahko nadaljevala! \u010ce ne bosta enaka, bo star\u010dek takoj opazil prevaro in \u010darovnije bo konec! No, pravljice bo konec.”
Star\u010dek na klopi je glasno zazehal in z dlanjo udaril po blazini. “Rad bi \u0161el spat! No, ali sta \u017ee na\u0161la tisti lonec? Moje kosti so utrujene, pot domov pa dolga. Dajta no, zmenita se \u017ee enkrat!”
Ula in Nande sta vedela, da potrebujeta pomo\u010d. “Prideva nazaj,” je zavpil Nande in ucvrla sta se domov. V trenutku sta bila v svoji sobi in ob ra\u010dunalniku.
Ekran se je zasvetil in pojavil se je dr. Brska\u010d. V roki je dr\u017eal muhalnik in mahal z njim naokrog. Videti je bilo eno samo muho, ki je vztrajno letala okoli njegove glave. “No, tale muha je pa iz prej\u0161nje pravljice,” je godrnjal, “le kje se zadr\u017euje tisti pajek? No, otroka, kaj bo dobrega?”
“Doma\u010din ne najde lon\u010dka. In nimam pojma, katera pravljica bi to bila. Ve\u0161 ti?” Dr. Brska\u010d si je popravil o\u010dala na nosu in za\u010del listati po ogromni knjigi z nenavadnim naslovom na svetlomodrem ovitku: “Enciklopedija pozabljenih loncev in skritih poti”.
“No, lon\u010dek, ni lon\u010dek kuhaj, lon\u010dek za pojedino, ne, ne, ta lon\u010dek dela zlatnike, aha tukaj je, na strani tiso\u010d sto devet,” je mrmral, medtem ko je s prstom drsel po zapra\u0161eni strani. “Tukaj je! To je uzbe\u0161ka pravljica ‘Gorja\u010da bij’. Zgodba pravi, da mora doma\u010din zamenjati \u010dude\u017eni lon\u010dek, iz katerega padajo zlatniki, za popolnoma enakega, a navadnega. Star\u010dek mora naslednji dan oditi domov, ne da bi opazil zamenjavo, \u0161ele kasneje v zgodbi pa pride na vrsto tista gorja\u010da, ki bo vse postavila na svoje mesto.”
“Ampak nimata enakega lon\u010dka!” je zaskrbljeno rekel Nande.
“Ni\u010d ne skrbita, za vsak problem se najde re\u0161itev. Uporabita iz\u0161tevanko o krokodilu iz Nila, pa bo mojster prisko\u010dil na pomo\u010d:”
Potem se je ekran zatemnil, sli\u0161ati je bilo le \u0161e en udarec muholovca.
Ula in Nande sta se vrnila v uzbe\u0161ko hi\u0161o. “Imava re\u0161itev,” je rekla Ula. “Podajmo si roke, stopiti moramo v krog in zrecitirati iz\u0161tevanko.” Vsi so stopili v krog \u2013 tudi star\u010dek je nejevoljno vstal s klopi in mrmral: “Kaj se zdaj spet greste, jaz bi rad samo mirno spal!”
Odlo\u010dno so recitirali:
“Leze, leze krokodil, krokodil iz reke Nil. \u017de se bli\u017ea \u2013 cmok na usta, pazi, da te ne pohrusta!”
Ob zadnji besedi se je sredi sobe dvignil oblak prahu in iz njega je izvil lon\u010dar. Na hrbtu je imel velikanski usnjen nahrbtnik, iz katerega so \u0161trleli vratovi vr\u010dev in ro\u010daji skled. Bil je ves umazan od gline in vidno razburjen.
“Pa kaj je z vami?!” je zaripel lon\u010dar glasno godrnjal in si brisal \u010delo. “Tako na hitro ste me potegnili iz delavnice, da sem mimogrede razbil tri najbolj\u0161e lon\u010dke! Kdo bo to pla\u010dal? Kdo?!”
Doma\u010din mu je hitro razlo\u017eil te\u017eavo in lon\u010dar je za\u010del brskati po svoji torbi. “I\u0161\u010dete lon\u010dek s turkiznimi vijugami? Naj vidim \u2026 to ni ta \u2026 ta je preve\u010d okrogel \u2026 \u010ce bi vedel, da bom moral sredi ve\u010dera re\u0161evati uzbe\u0161ke pravljice, ne bi ostal v svoji delavnici, bil bi \u017ee doma in jedel ri\u017e. Vedno isto! Vsi bi radi \u010dude\u017ee, nih\u010de pa ne bi po\u010dakal, da se glina posu\u0161i! No, pa sem ga na\u0161el!”
Izvlekel je lon\u010dek, ki je bil popolnoma enak star\u010dkovemu. Doma\u010din ga je previdno vzel v roke in si oddahnil, star\u010dek je le \u0161e enkrat zazehal, si popravil kapico in se kon\u010dno ulegel na klop. V trenutku ga je zmanjkalo. Doma\u010din je takoj izkoristil prilo\u017enost: star\u010dkov \u010dude\u017eni lonec je skril v skrinjo, na mizo pa postavil lon\u010darjevega. Pravljica se je lahko nemoteno nadaljevala.
Ula in Nande sta se tiho splazila ven. Svetloba je ugasnila in spet sta stala na gozdni poti.
“Kje sploh je ta Uzbekistan?” je vpra\u0161al Nande, ko sta korakala proti domu.
“Nekje dale\u010d v Aziji,” je odvrnila Ula. “Dr. Brska\u010d mi je enkrat pravil o Aralskem jezeru, ki je tam. Ve\u0161, da je to jezero skoraj izginilo. V\u010dasih je bilo tretje najve\u010dje jezero na svetu.”
“Izginilo?” se je za\u010dudil Nande.
“Ja, voda se je umaknila, ker so reke, ki so tekle v to jezero skoraj izsu\u0161ili zaradi namakanja. In zdaj je tam pu\u0161\u010dava. Tam kjer je bilo v\u010dasih dno jezera, le\u017eijo velike zarjavele ladje. Videti je kot pokopali\u0161\u010de velikanov sredi peska. Pravijo, da je to ena najbolj nenavadnih stvari na svetu.”
“Ladje sredi peska \u2026 in jezero, ki ga ni ve\u010d. Kak\u0161na \u0161koda,” je zamrmral Nande.
Zadovoljna, ker sta uspela re\u0161iti \u0161e eno zataknjeno pravljico, sta se po\u010dasi odpravila proti domu.<\/p>\n\n\n\n

Kateri pravljici iz Babi bere pravljice<\/a> se lahko zatakne in kaj? Predlagaj, dr. Brska\u010d, Ula in Nade pa bodo zaplet razpletli.<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica. Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Popoldansko sonce je mehko svetilo na doma\u010do pot, ko sta Ula in Nande po\u010dasi korakala… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-2350","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2350","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2350"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2350\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2352,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2350\/revisions\/2352"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2350"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2350"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2350"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}