{"id":2475,"date":"2026-06-13T08:01:27","date_gmt":"2026-06-13T06:01:27","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2475"},"modified":"2026-06-13T08:01:28","modified_gmt":"2026-06-13T06:01:28","slug":"%f0%9f%94%b9pasji-rep","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2475","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Pasji rep"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

DRRRIIN! DRRRIIN!
” Dober ve\u010der, tukaj B&B agencija, babi pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?”
“Pozdravljeni, Jernej tukaj, Sli\u0161al sem, da je v bli\u017eini Vipave vinogradno obmo\u010dje Pasji rep. Mi lahko poveste, kako je dobilo to ime?”
“Pasji rep, pravite, seveda, seveda, Dr. Brska\u010d je \u017ee na terenu \u2026 Halo, dr. Brska\u010d, se sli\u0161imo?”<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

“Halo, halo! Sli\u0161imo se, sli\u0161imo. Dr. Brska\u010d tukaj, javljam se v \u017eivo s son\u010dnih teras, kjer burja ravno prav ku\u0161tra lase, pod nogami pa \u0161krablja vipavski lapor! Babi, Jernej, vidim vaju, sli\u0161im vaju in v nahrbtniku imam \u017ee polno zgodb!”
Jernej, tvoje vpra\u0161anje me je pripeljalo na enega najbolj posebnih ko\u0161\u010dkov slovenske zemlje. \u010ce bi stal tukaj ob meni, bi videl gri\u010de, ki so videti kot ogromne, s kamnom podlo\u017eene stopnice. To so znamenite terase Pasjega repa, ki le\u017eijo nad vasico Orehovica pri Vipavi.
Tukaj\u0161nje vinogradni\u0161tvo ni le delo, ampak prava umetnost pre\u017eivetja. Predstavljaj si: zemlja je tukaj tanka, pod njo pa je trd lapor. Trta mora pognati korenine globoko v skalo, da najde vodo in hrano. In prav zaradi tega boja je tukaj\u0161nje grozdje tako posebno. \u017de pred ve\u010d kot 300 leti je slavni Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi zapisal, da Pasji rep daje “prav dobro vino”. No, Valvasor je bil skromen \u2013 Pasji rep je bil takrat uvr\u0161\u010den na prvo mesto med vsemi vinogradi v na\u0161ih krajih! Njegovo vino je bilo v tistih \u010dasih dra\u017eje od terana in rebule, pili pa so ga na najpomembnej\u0161ih dvorih.
A zakaj bi se nekdo sploh trudil na tako strmih hribih? Odgovor se skriva v tvojem imenu, Jernej, oziroma v tistem starem Jerneju iz legende, ki so mi jo pravkar za\u0161epetale stare trte \u2026
Davno, davno tega, ko so bili vipavski gri\u010di \u0161e povsem goli in sivi, je v dolini pod njimi \u017eivel star\u010dek, ki mu je bilo ime Jernej. Bil je vinogradnik z du\u0161o in telesom, a v tistih su\u0161nih \u010dasih ni imel zasajene niti ene same trte. Imel je le eno sadiko, ki se je ni upal vsaditi. Vsak ve\u010der je sedel pred svojo ko\u010do, gledal v tiste puste hribe in tiho vzdihoval, saj si je \u017eelel, da bi dolina enkrat zadi\u0161ala po sladkem mo\u0161tu.
Nekega jutra, ko je bila megla \u0161e nizko nad tlemi, se je pred njegovo bajto ustavil nenavaden popotnik. Bil je visok, nosil je dolg pla\u0161\u010d, ki je bil ves pokrit s posu\u0161enimi listi\u010di trte in drobnimi grozdnimi jagodami, na glavi pa je imel klobuk, iz katerega so \u0161trlele tri vranje peruti.
“Dober dan, star\u010dek Jernej! Vidim, da si \u017ealosten,” je rekel tujec z globokim glasom.
“Ah,” je odvrnil Jernej, “rad bi zasadil vinograd, da bi moji vnuki poznali okus grozdja, a ne vem, kje. Ti gri\u010di so prestrmi, burja tukaj vse podre, zemlja pa je tako trda, da se motika zlomi.”
Popotnik se je le skrivnostno nasmehnil. Za\u017evi\u017egal je in pritekel je lep, svetlorjav pes in veselo povohal Jernejevo roko. Bil je navaden kosmat, rjav pes a z nenavadno dolgim in ko\u0161atim repom, dlaka se je svetila v soncu.
“To je Zlatorep,” je rekel tujec. “Sledi mu. Kjer se bo ustavil in se trikrat zavrtel za lastnim repom \u2013 tam zasadi svojo prvo trto. Tam bo zemlja najbolj hvale\u017ena.”
Jernej je za\u010dudenhotel nekaj vpra\u0161ati, a popotnik je \u017ee izginil v megli. Star\u010dku ni preostalo drugega, kot da se z Zlatorepom odpravi v gri\u010devje. Pes je veselo zalajal in stekel v hrib. Tekal je sem in tja, vohal stare skale in skakal \u010dez robidovje. Jernej mu je s te\u017eavo sledil. Potem se je pes ustavil na son\u010dnem pobo\u010dju, obrnjenim proti Vipavi. Tam se je Zlatorep trikrat bliskovito zavrtel okoli svoje osi in zalajal. Nato se je ulegel v travo, \u0161e malo pomahal z repom in zaspal, zadovoljen kot ma\u010dka na pe\u010di.
Jernej je svojo edino sadiko zakopal to\u010dno tam, kjer je pes le\u017eal. In zgodil se je \u010dude\u017e! \u017de naslednjo pomlad je iz tiste skromne sadike pognal tako mo\u010dan in bujen poganjek, da so njegove zelene liste videli celo ljudje na hribih nad Ajdov\u0161\u010dino. Grozdje, ki je zraslo tisto leto, je bilo zlato in te\u017eko, vino pa \u2026 pravijo, da je di\u0161alo po soncu, cvetju in svobodi.
Ko so sosedje pri\u0161li spra\u0161evat, kako mu je uspelo na tisti pusti zemlji pridelati tak zaklad, je Jernej samo pokazal na svojega psa, ki je \u0161e vedno veselo mahal z repom med vrstami trt.
“Vpra\u0161ajte njega,” je rekel z nasmehom.
Od tistega dne naprej so temu pobo\u010dju rekli Pasji rep. Ime se je prijelo tako trdno, da ga niso mogli odlepiti niti najmo\u010dnej\u0161i sunki vipavske burje. In ve\u0161 kaj, Jernej? Doma\u010dini pravijo, da Zlatorep \u0161e dandanes v\u010dasih spi nekje med trtami. Kadar je sonce najmo\u010dnej\u0161e in veter za trenutek utihne, lahko sli\u0161imo psa smr\u010dati v senci \u2013 in takrat vsi vedo, da bo letina tisto leto prav posebna.
A zgodba se tukaj ne kon\u010da. Na Pasjem repu raste nekaj, \u010desar ne najde\u0161 nikjer drugje na svetu tako pristnega \u2013 to je vinska trta ki se imenuje zel\u00e8n. To je na\u0161a, avtohtona slovenska sorta. Ime je dobila po svoji zna\u010dilni smaragdno zeleni barvi listov in grozdja.
Neko\u010d je bila ta sorta skoraj pozabljena. Ljudje so za\u010deli saditi druge vrste grozdja, ki rastejo hitreje in la\u017eje. Toda na Pasjem repu so vinarji pokazali tisto pravo vipavsko trmo. Rekli so: “Zel\u00e8n sodi sem!” In so ga ohranili. Danes je zel\u00e8n simbol Vipavske doline \u2013 vino je sve\u017ee, di\u0161i po zeli\u0161\u010dih in bezgu, ko ga pokusi\u0161, pa se ti zdi, kot da bi v ustih za\u010dutil ko\u0161\u010dek te son\u010dne pokrajine.
Jernej, \u010de bi danes hodil po Pasjem repu, bi videl, da na \u017ealost narava spet jemlje svoj davek. Veliko starih teras, kjer so neko\u010d peli vinogradniki, je zdaj prerasel gozd. Akacije in robide so prekrile stare kamnite zidove. A vinarji se ne dajo. Po\u010dasi, kamen za kamnom, \u010distijo te terase in znova sadijo trto. To je te\u017eko delo, saj na te strmine ne more\u0161 priti z velikimi stroji \u2013 vse je treba opraviti z rokami, natanko tako, kot je to po\u010del stari Jernej v legendi.
Tako, Jernej, zdaj pozna\u0161 skrivnost! Upam, da bo\u0161 ob naslednjem obisku Vipavske doline pogledal proti tistim gri\u010dem in morda nekje v travi zagledal zlat pasji rep, ki maha v pozdrav. Babi, jaz se po\u010dasi odpravljam proti vinski kleti, da preverim, \u010de tisti zel\u00e8n res di\u0161i tako lepo, kot pravijo! Se sli\u0161imo!”
Telefon je utihnil. Toda vsaka ti\u0161ina je le premor pred novim za\u010detkom. Komaj se je prvo jutranje sonce dotaknilo okenske police in je di\u0161alo po sve\u017ei kavi, je ti\u0161ino prekinil dobro znan zvok. Telefon je znova o\u017eivel in z njegovim zvonjenjem se je odprla nova zgodbica.
DRRRIIN! DRRRIIN!
” Dobro jutro, tukaj B&B agencija, babi pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?”
“Pozdravljeni, Ur\u0161a tukaj. Sli\u0161ala sem za Kovk, tam nad Sel\u0161ko Soro. Eni pravijo, da je visok manj kot 1000 metrov, drugi, da je vi\u0161ji od 1200. Kaj je pravzaprav res, lahko kaj ve\u010d poveste o tem?”
“Kovk, pravite, Kovk, ju\u017eno od Sel\u0161ke Sore , seveda, seveda, na\u0161 poro\u010devalec, Dr. Brska\u010d je \u017ee na terenu \u2026 Halo, dr. Brska\u010d, se sli\u0161imo?”<\/p>\n\n\n\n

Pozna\u0161 zanimivo krajinsko ime? Zapi\u0161i ga v komentar, B&B agencija pa bo ustvarila nove zgodbice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. DRRRIIN! DRRRIIN!” Dober ve\u010der, tukaj B&B agencija, babi pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?”“Pozdravljeni, Jernej tukaj, Sli\u0161al sem, da je v bli\u017eini Vipave vinogradno obmo\u010dje Pasji rep. Mi lahko poveste, kako je dobilo to ime?”“Pasji rep, pravite,… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-2475","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2475","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2475"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2475\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2477,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2475\/revisions\/2477"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2475"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2475"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2475"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}