{"id":2578,"date":"2026-07-19T05:32:46","date_gmt":"2026-07-19T03:32:46","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2578"},"modified":"2026-07-19T05:32:48","modified_gmt":"2026-07-19T03:32:48","slug":"%e2%9c%a8potopljeni-radijski-valovi-in-rizevo-polje-morskega-carja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2578","title":{"rendered":"\u2728Potopljeni radijski valovi in ri\u017eevo polje morskega carja"},"content":{"rendered":"\n

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Posko\u010dni koraki so veselo odmevali po gozdni poti, ko sta se Ula in Nande vra\u010dala iz \u0161ole.
“Nande, si opazil tisto novo deklico, ki je danes pri\u0161la v na\u0161 razred?” je vpra\u0161ala Ula in si popravila nahrbtnik na ramenih. “Tako tiho je sedela v zadnji klopi in nikogar ni poznala.”<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

“Ja, opazil sem,” je kimal Nande. “Kako bi ji sploh lahko pomagala, da se hitreje vklju\u010di? Verjetno ji je nerodno.”
“Vem!” je vzkliknila Ula. “Jutri jo lahko takoj zjutraj poi\u0161\u010deva in jo povabiva, da med glavnim odmorom sedi z nama pri malici. Tako se bo la\u017eje sprostila.”
Nenadoma je med gostimi bukvami mo\u010dno zabliskalo. Iz globin gozda je udarila skrivnostna, biserno modra svetloba, ki je utripala v ritmu morskih valov. Spogledala sta se. “Pravljica naju kli\u010de,” je za\u0161epetal Nande. Brez oklevanja sta stopila naravnost v svetlobo.
V naslednjem trenutku pod nogami nista ve\u010d \u010dutila suhega gozdnega listja, ampak gladka marmorna tla. Zrak je postal vla\u017een in slan, okoli njiju pa so plavali drobni zra\u010dni mehur\u010dki. Zna\u0161la sta se sredi veli\u010dastne dvorane podvodnega gradu. Skozi ogromna kristalna okna so se videli morski grebeni, stebri dvorane pa so bili oblikovani kot prepoznavne ruske \u010debulaste kupole, sestavljene iz rde\u010dih in zlatih koral. Na velikem prestolu iz jantarja je sedel morski car z dolgo brado iz morskih alg. Zraven njega sta stala cari\u010dna Vasilisa Premodra in carjevi\u010d Ivan. Ivan in Vasilisa sta bila videti izjemno zaskrbljena, car pa se je dr\u017eal neizmerno zmagoslavno.
Vasilisa je nekaj tiho \u0161epetala Ivanu, ta pa se je prestra\u0161eno oziral proti carju. Car je glasno grmel: “No, Ivan, zakaj se \u0161e nisi lotil naloge, ki sem ti jo zadal? Do jutra nima\u0161 ve\u010d veliko \u010dasa, sonce bo hitro vz\u0161lo!” Ivan in Vasilisa sta se nemo\u010dno spogledala.
Ula je previdno stopila naprej in vpra\u0161ala: “Oprostite, kaj pa je narobe?”
Morski car si je pogladil svojo algasto brado in ponosno dejal: “Ta mladeni\u010d bi se rad poro\u010dil z mojo h\u010derko Vasiliso! To mi seveda ni v\u0161e\u010d. Zato sem mu dal nemogo\u010do nalogo: obdelati mora pusto, neplodno zemljo, posejati ri\u017e in do jutra mora biti ta ri\u017e \u017ee visok in zrel! Hahaha!”
Vasilisa pa je stopila k Uli in tiho priznala: “Saj jaz bi mu rada pomagala, znam dobro \u010darati. A moji zvesti slu\u017eabniki me sploh ne ubogajo! Sploh se ne odzovejo na moje klice.” Da bi dokazala svoje besede, je dvignila mini oddajnik, ki ji je visel za pasom in poklicala: “Halo, moji zvesti slu\u017eabniki, poskrbite za polje z ri\u017eem! Sprejem!” A zunaj se ni premaknila niti ena morska bilka. Ni\u010d se ni zgodilo.
“To je delo za naju,” je Nande pome\u017eiknil Uli. “Takoj se vrneva!” sta zavpila in jo ucvrla nazaj skozi svetlobo. V trenutku sta bila v svoji sobi in se usedla za ra\u010dunalnik.
Ekran se je svetlo modro zasvetil in na njem se je prikazal dr. Brska\u010d. Na glavi je imel staro no\u010dno \u010depico z rde\u010dim cofom, glasno in globoko je zehal, saj sta ga predramila iz zaslu\u017eenega popoldanskega spanca. “Oooo-haaa-hhhuuu,” je zehal in si mel o\u010di. “No, otroka\u2026 le kaj je tako nujnega, da je prekinilo moje potovanje po de\u017eeli sanj?”
Hitro sta mu razlo\u017eila, da se je v podvodnem gradu pravljica zataknila in da slu\u017eabniki ne sli\u0161ijo Vasilise.
Dr. Brska\u010d si je popravil o\u010dala in takoj postal resen. “Aha, Vasilisa Premodra iz zbirke ruskih pravljic Aleksandra Nikolajevi\u010da Afanasjeva! Nekaj resno ne \u0161tima s komunikacijo pod vodo.” Izpod mize je izvlekel debelo, v usnje vezano knjigo z nenavadnim naslovom: “Priro\u010dnik za podvodne valove in prekinjene klice”. S prstom je drsel po zapra\u0161enih straneh. “Mm, pa poglejmo, Vasilisa \u2026 Premodra \u2026 ha, Tukaj je! stran 304. Da se vzpostavi nujna radijska povezava z globino, morate vsi skupaj stopiti v krog, se prijeti za roke in glasno zrecitirati posebno iz\u0161tevanko o mlin\u010dku. To bo aktiviralo operaterja.” Ekran se je zatemnil, sli\u0161alo se je le \u0161e tiho dr. Brska\u010devo smr\u010danje.
Ula in Nande sta stekla nazaj v dvorano pod vodo. “Imava re\u0161itev! Vsi se moramo vklju\u010diti, se prijeti za roke in stopiti v krog,” je rekla Ula in pogledala carja. Morski car se je sprva malce zmrdoval, a navsezadnje je tudi on \u017eelel, da se pravljica pravilno nadaljuje in da bo njegova h\u010derka sre\u010dna. Stopili so v krog, se prijeli za roke in odlo\u010dno izrecitirali:
“Petelin\u010dek pelje \u017eito v stari mlin\u010dek,
v mlin\u010dku melje bela mi\u0161, cvik cvak, ti lovi\u0161!”
Komaj so izgovorili zadnjo besedo, je skozi veliko kristalno okno po\u010dasi priplavala velika morska \u017eelva. Na glavi je imela majhne slu\u0161alke z mikrofonom, v plavuti pa je dr\u017eala svetle\u010do tablico. “\u017divijo dru\u017eba!” se je veselo oglasila \u017eelva. “Kon\u010dno ste me poklicali! Jaz sem namre\u010d glavna operaterka pri vseh podvodnih radijskih povezavah in komaj \u010dakam, da se kje kaj zatakne, da lahko hitro popravim. Ker dokler je vse v redu, mi je presneto dolg\u010das.”
Povedali so ji, kje ti\u010di te\u017eava z Vasilisinimi slu\u017eabniki. S plavutjo je za\u010dela odlo\u010dno tipkati po svoji tablici, nekaj preverjala in mrmrala: “Tako, preverjam frekvence\u2026 aha! Sem \u017ee povezana, z vodjo slu\u017eabnikov. No, kako, ” je vpra\u0161ala, “Vasilisa vas kli\u010de, zakaj se ne oglasite?” Iz tablice se je zasli\u0161al prasketajo\u010d glas vodje slu\u017eabnikov: “O, gospa \u017eelva! Pri nas se je glavni sprejemnik nekaj pokvaril in sploh nismo sli\u0161ali cari\u010dinega glasu! Hvala, ker ste popravili linijo, zdaj imamo spet povezavo! \u017de hitimo na delo, Vasilisa, ri\u017eevo polje bo do jutra urejeno!”
\u017delva je zadovoljno pokimala, pomahala s plavutjo in odplavala naprej po svojih morskih dol\u017enostih. Morski car je le za\u010dudeno gledal, Ivan in Vasilisa pa sta se sre\u010dna objela. Pravljica je bila re\u0161ena.
Ula in Nande sta se tiho splazila ven iz dvorane. Modra svetloba je ugasnila in spet sta stala na varni gozdni poti.
“Nande, ali ve\u0161, kje v Rusiji je najve\u010d vode?” je vpra\u0161ala Ula, ko sta hodila proti domu.
“Nimam pojma, kje?” je rekel Nande.
“V Sibiriji je Bajkalsko jezero. Staro je malo manj kot 30 milijonov let. In globoko ponekod skoraj 2 kilometra! Dr. Brska\u010d mi je pravil, da je to najgloblje in najstarej\u0161e jezero na celem svetu. V njem je toliko sladke vode, da predstavlja petino vse teko\u010de sladke vode na na\u0161em planetu!”
“Vau, petino vse vode na svetu v enem samem jezeru?” se je za\u010dudil Nande.
“Ja, pozimi tako mo\u010dno zamrzne, da je led debel tudi do dva metra, voda pa je tako \u010dista, da vidi\u0161 skozi led globoko v notranjost, kot bi gledal skozi \u010disto steklo.”
“To pa mora biti \u010dudovit pogled,” je zamrmral Nande.
Zadovoljna, ker sta pomagala cari\u010dni in hkrati skovala odli\u010den na\u010drt za sprejem nove so\u0161olke, sta veselo zakorakala proti doma\u010demu pragu.<\/p>\n\n\n\n

Kateri pravljici iz Babi bere pravljice<\/a> se lahko zatakne in kaj? Predlagaj, dr. Brska\u010d, Ula in Nade pa bodo zaplet razpletli.<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica. Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Posko\u010dni koraki so veselo odmevali po gozdni poti, ko sta se Ula in Nande vra\u010dala… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-2578","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2578","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2578"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2578\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2579,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2578\/revisions\/2579"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2578"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2578"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2578"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}