{"id":2615,"date":"2026-08-06T07:49:41","date_gmt":"2026-08-06T05:49:41","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2615"},"modified":"2026-08-06T07:52:21","modified_gmt":"2026-08-06T05:52:21","slug":"%f0%9f%94%b8biti-na-trnih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2615","title":{"rendered":"\ud83d\udd38Biti na trnih"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

V na\u0161em jeziku \u017eivijo posebne besede, ki se rade dr\u017eijo skupaj in skrivajo pomen, ki ga ne vidi\u0161 na prvi pogled.
Tem malim jezikovnim \u010darovnijam pravimo frazemi.
\u010ce jih vzame\u0161 dobesedno, se ti zazdi, da se nekdo \u0161ali, a ko jih razume\u0161 prav, se odpre majhna zgodba.
Zato prisluhnimo, kaj nam danes pripoveduje naslednji frazem.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V jedilnici je di\u0161alo po pravkar pe\u010denih pala\u010dinkah, v ozadju pa je tiho brbotal grelnik za vodo. \u0160estletni Miran in njegova osemletna sestrica Zarja sta sedela za mizo in napeto igrala \u010clovek, ne jezi se<\/em>. Miran je ravno stiskal v pesti kocko in si napeto predstavljal \u0161estico, ko sta o\u010de in mama ob skodelici \u010daja na\u010dela pogovor, ki je takoj pritegnil njegovo pozornost.<\/p>\n\n\n\n

\u017de mesece sta namre\u010d urejala papirje za gradnjo njihove nove hi\u0161e, tiste z velikim vrtom, kjer si je Miran zamislil drevesno hi\u0161ico.<\/p>\n\n\n\n

“Pa so ti kon\u010dno odobrili?” je mama vpra\u0161ala z olaj\u0161anjem v glasu, ko je o\u010de na mizo odlo\u017eil debelo mapo.<\/p>\n\n\n\n

“Da, kon\u010dno imamo gradbeno dovoljenje,” je prikimal o\u010de in si utrujeno otrl o\u010di. “Ampak povem ti, danes zjutraj je bilo neznosno. Tri ure sem sedel na tistem uradu za okolje in prostor. \u010cakal sem, da referent podpi\u0161e \u0161e zadnje soglasje h gradnji in preveri popravke v na\u010drtu parcelacije. To je bil zadnji kamen\u010dek v mozaiku. \u010ce bi \u0161lo kaj narobe z mejami parcele, bi se celoten projekt ustavil. Povem ti, ves \u010das sem bil na trnih! Vsaki\u010d, ko so se odprla vrata pisarne, me je stisnilo.”<\/p>\n\n\n\n

Miran je v tistem trenutku odprl pest. Kocka mu je spolzela med prsti in se neodlo\u010dno ustavila na \u0161tevilki dve, a njemu je bilo popolnoma vseeno za igro. Besede so v njegovih \u0161estletnih mo\u017eganih spro\u017eile neverjetno slikovito predstavo.<\/p>\n\n\n\n

Na trnih?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Nenadoma je v mislih zagledal pisarno na nekem velikem uradu. Predstavljal si je sivo sobo, kjer pa namesto navadnih, oblazinjenih stolov za \u010dakanje ob steni stojijo trnovi grmi v obliki stolov. Na vse strani \u0161trlijo dolge ostre bodice. In na enem od teh stolov sedi njegov o\u010de! Rev\u010dek se mora nenehno presedati z ene strani na drugo, saj  ga ostre konice neusmiljeno zbadajo v zadnjo plat. Vsaki\u010d, ko se premakne, se sli\u0161i glasno \u010drt-\u010drt<\/em>, ko se njegove najljub\u0161e kavbojke zatikajo ob bodice. Blago se trga, nitke  hlamotajo v zraku, na o\u010detovih hla\u010dah pa se svetijo vedno ve\u010dje luknje.<\/p>\n\n\n\n

Miran je po\u010dasi spustil pogled pod mizo in za\u010del sumni\u010davo opazovati o\u010detove hla\u010de. Pogledal je levo hla\u010dnico, nato desno, se nagnil naprej in poskusil pokukati \u0161e proti njegovemu stolu. Kavbojke so bile cele. Nobenih nitk, nobenih raztrganin in nobene luknjice, skozi katero bi se videla ko\u017ea.<\/p>\n\n\n\n

“O\u010de,” je zmeden prekinil pogovor starej\u0161ih. “Zakaj pa tvoje hla\u010de niso ni\u010d strgane?”<\/p>\n\n\n\n

O\u010de in mama sta se za\u010dudeno spogledala. “Kako to misli\u0161, sinko?” je vpra\u0161al o\u010de in se potipal po kolenih. “Zakaj bi bile strgane?”<\/p>\n\n\n\n

“Saj si sam rekel, da si tri ure sedel na trnih!” je izstrelil Miran in z rokami nakazal velike bodice. “Kako si lahko sedel na tistem trnovem grmu v pisarni, na riti pa nima\u0161 nobene luknje?”<\/p>\n\n\n\n

Mami je v tistem trenutku u\u0161el glasen smeh, o\u010de pa se je \u0161iroko nasmehnil in Mirana potegnil k sebi v naro\u010dje. “Aha, zdaj razumem! Ti si si to predstavljal \u010disto zares. Ne, Miran, na uradu imajo povsem navadne, udobne stole. ‘Biti na trnih’ je namre\u010d frazem. To pomeni, da ne sedi\u0161 na pravih trnih, ampak se tako samo po\u010duti\u0161.”<\/p>\n\n\n\n

“Kako se po\u010duti\u0161?” se je v pogovor vklju\u010dila tudi Zarja.<\/p>\n\n\n\n

“To pomeni, da si neizmerno nestrpen, \u017eiv\u010den in v skrbeh, kako se bo nekaj izteklo,” je razlo\u017eila mama. “Ko \u010dlovek na nekaj zelo napeto \u010daka in ga skrbi, ali bo izid dober ali slab, ne more sedeti pri miru. Po\u010duti se natanko tako, kot bi sedel na ne\u010dem ostrem in zbadajo\u010dem. Nemiren, srce bije hitreje in ves \u010das je napet .”<\/p>\n\n\n\n

Miran je za\u010del premlevati mamine besede. Nestrpen, \u017eiv\u010den, v skrbeh … ne more\u0161 sedeti pri miru.<\/em> Nenadoma se mu je posvetilo. V glavi se mu je utrnil spomin na prej\u0161nji teden. “Oooo,” je rekel z na \u0161iroko odprtimi o\u010dmi. “Potem sem bil pa jaz tudi na trnih! V \u010detrtek, ko je u\u010diteljica rekla, da bom moral nastopiti pred celim razredom in prvi\u010d sam zrecitirati tisto pesmico o gosenici, ki jo znam na pamet. Ko sem \u010dakal, da me pokli\u010de, me je tako \u010dudno zvijalo v trebuhu in ves \u010das sem se gugal na stolu. Stopala so me srbela in sploh nisem mogel biti pri miru. Kot bi imel prave mravljice ali pa … trne v hla\u010dah!”<\/p>\n\n\n\n

“To\u010dno tako, Miran!” ga je pohvalil o\u010de in ga potrepljal po rami. “Takrat si bil na trnih. In ko si pesmico uspe\u0161no recitiral, so trni izginili, kajne?”<\/p>\n\n\n\n

“Ja, potem je bilo spet vse mehko,” je priznal Miran in bil ponosen, da je ugotovil pomen te nenavadne uganke.<\/p>\n\n\n\n

Mama je nato srknila po\u017eirek \u010daja in dodala: “Vidi\u0161, besedo trnje uporabljamo za stvari, ki nas bolijo ali motijo. Poznamo \u0161e en podoben izraz, ko re\u010demo, da je nekdo nekomu trn v peti<\/strong>.”<\/p>\n\n\n\n

Miran se je takoj prijel za svojo peto in si predstavljal, kako nerodno mora biti, \u010de ti med tekom v \u010develj zleze velika bodica. “Tisto pa verjetno pomeni, da te nekdo hudo moti, kajne?” je uganila Zarja.<\/p>\n\n\n\n

“Tako je,” je kimala mama. “\u010ce ti gre nekdo stra\u0161no na \u017eivce, \u010de ti nenehno nagaja ali pa te ovira na poti do cilja, pravimo, da ti je trn v peti. Ker tako kot te pravi trn v peti ovira pri vsakem koraku in ne more\u0161 normalno hoditi, dokler ga ne izpuli\u0161, te tudi tak\u0161en \u010dlovek nenehno opominja na te\u017eavo in ti para \u017eivce.”<\/p>\n\n\n\n

“Upam, da najin referent na uradu ni imel ob\u010dutka, da sem jaz njegov trn v peti,” se je zasmejal o\u010de, “ker sem ga zadnje dni res nenehno klical in spra\u0161eval, kdaj bodo papirji pripravljeni.”<\/p>\n\n\n\n

Miran je zadovoljno sko\u010dil iz o\u010detovega naro\u010dja. Zdaj je natanko vedel, kako delujejo te besedne \u010darovnije. Iz \u0161katle je pobral kocko, jo spet stisnil v dlan in pome\u017eiknil sestrici: “No, Zarja, bodi zdaj ti malo na trnih, ker bom zagotovo vrgel \u0161estico in zmagal!”<\/p>\n\n\n\n

Tvoj namig za novo zgodbo<\/strong>: predlagaj zanimiv frazem, pa bomo iz njega spletli zgodbico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. V na\u0161em jeziku \u017eivijo posebne besede, ki se rade dr\u017eijo skupaj in skrivajo pomen, ki ga ne vidi\u0161 na prvi pogled.Tem malim jezikovnim \u010darovnijam pravimo frazemi.\u010ce jih vzame\u0161 dobesedno, se ti zazdi, da se nekdo \u0161ali, a ko… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-2615","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-slovenski-frazemi-v-zgodbah"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2615","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2615"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2615\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2619,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2615\/revisions\/2619"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2615"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2615"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2615"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}