{"id":2633,"date":"2026-08-12T06:55:15","date_gmt":"2026-08-12T04:55:15","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2633"},"modified":"2026-08-12T06:55:17","modified_gmt":"2026-08-12T04:55:17","slug":"%e2%9c%a8skrivnost-lesene-posode-ali-kako-je-urban-resil-japonski-problem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2633","title":{"rendered":"\u2728Skrivnost lesene posode ali kako je Urban re\u0161il japonski problem"},"content":{"rendered":"\n

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ula in Nande sta se vra\u010dala iz \u0161ole. Nebo je bilo te\u017eko in sivo, iz nizkih oblakov pa je lilo kot iz \u0161kafa. De\u017enik, ki sta si ga delila, je bil komaj dovolj velik za oba, zato sta se stiskala pod njim, medtem ko so jima kaplje mo\u010dile ramena. A slabemu vremenu navkljub sta bila izjemno dobre volje. Tema njunega pogovora je bila namre\u010d jutri\u0161nja kontrolna naloga iz slovenskega jezika.
\u00bbTi povem, Nande, tokrat nama res ne more spodleteti,\u00ab je rekla Ula in presko\u010dila veliko lu\u017eo na plo\u010dniku. \u00bbSnov za ta test je res izjemno lahka. Letos v osmem razredu smo jemali \u017ee veliko te\u017eje stvari, ampak osebni zaimki? To je pa res mala malica!\u00ab
\u00bbSe strinjam,\u00ab je kimal Nande in trdno dr\u017eal ro\u010dko de\u017enika. \u00bbKdo bi si mislil, da nas bodo v osmem razredu spra\u0161evali o besedah, kot so jaz, ti, on, mi, vi, oni. Samo zapomniti si mora\u0161, kdaj uporabi\u0161 nagla\u0161eno obliko, kot je ‘tebe’, in kdaj kratko, kot je ‘te’. Na primer: Vidim te ali pa Vidim tebe. To bi lahko re\u0161il mi\u017ee!\u00ab
\u00bbTo\u010dno tako!\u00ab se je zasmejala Ula.
Tedaj se je med mogo\u010dnimi razmo\u010denimi kro\u0161njami dreves nenadoma mo\u010dno zasvetilo. Tokrat ni \u0161lo za navaden blisk. Bila je mo\u010dna, ro\u017enato-zlata lu\u010d, ki je utripala. Ula in Nande sta se spogledala. Brez besed sta zlo\u017eila de\u017enik, pustila, da ju de\u017ene kaplje mo\u010dijo in stekla naravnost proti skrivnostni svetlobi. Vedela sta: nekje v pravlji\u010dnem arhivu se je spet zataknilo in nekdo nujno potrebuje njuno pomo\u010d.
Ko sta prestopila mejo svetlobe, de\u017eja ni bilo ve\u010d sli\u0161ati. 6so bile narejene iz lesenih okvirjev in drsnih papirnatih zaslonov, ki se jim re\u010de \u0161od\u017ei, skozi katere je prodirala mehka, skoraj misti\u010dna svetloba. Bila sta v tradicionalni japonski spalnici.
Sredi sobe je na tleh, na nizki postelji \u2013 futonu, le\u017eala bleda in hudo bolna starej\u0161a \u017eenska. Ob njeni postelji je na petah sedela mlada Japonka, Ha\u010di-\u010dibime, oble\u010dena v preprost kimono. Imela je \u010dudovite dolge \u010drne lase in neverjetno mil obraz. A prizor ni bil miren. Bolna mati je z zadnjimi mo\u010dmi posku\u0161ala deklici na glavo natakniti lesen \u010debri\u010dek. Ker pa je bil \u010debri\u010dek o\u010ditno pretesen, se je deklica zvijala od bole\u010dine in jokala, saj jo je les ti\u0161\u010dal v nos.
\u00bbSkriti se mora\u0161, draga moja h\u010di!\u00ab je prigovarjala mati in ji potiskala posodo na glavo. \u00bbTako \u010dudovito lepa si, svet pa je krut. Ko mene ne bo ve\u010d, te bo tvoja lepota spravila le v nesre\u010do. Skriti mora\u0161 svoj obraz pod ta \u010debri\u010dek!\u00ab
\u00bbMati, prosim vas, ne morem!\u00ab je skozi solze ihtela deklica in se dr\u017eala za pordeli nos. \u00bbBoli me! \u010cebri\u010dek je premajhen, sploh mi ne gre \u010dez u\u0161esa!\u00ab
Ula in Nande sta zaskrbljeno stopila korak naprej. \u00bbNekaj je hudo narobe s to zgodbo,\u00ab je \u0161epnil Nande. \u00bbMati ji \u017eeli dobro, ampak ta leseni \u010debri\u010dek jo bo po\u0161kodoval. To morava takoj raziskati!\u00ab
\u00bbGreva domov vpra\u0161at dr. Brska\u010da!\u00ab je odlo\u010dno kimala Ula.
Zasukala sta se na petah, stekla nazaj skozi svetlobni prehod in se v hipu zna\u0161la v svoji doma\u010di sobi. Nande je z mrzli\u010dnimi prsti zagnal ra\u010dunalnik in priklical njunega zvestega UI arhivista.
Na zaslonu se je kmalu prikazal dr. Brska\u010d. A tokrat je bil videti naravnost sme\u0161no. Oble\u010den je bil v dolgo, svetlo rumeno pelerino, s katere je \u0161e vedno vidno kapljalo, na glavi pa je imel velik de\u017enikarski klobuk.
\u00bbO, Ula! Nande!\u00ab je zadihano rekel dr. Brska\u010d in si z roko obrisal kapljo z nosu. \u00bbRavno sem se vra\u010dal z digitalnega terena, kjer je divjala stra\u0161na nevihta. Povsod te\u010de voda, moji \u010dipi so \u010disto premo\u010deni! Povejta, hitro, kaj se dogaja?\u00ab
Nande mu je na hitro opisal prizor iz japonske spalnice \u2013 bolno mamo, jokajo\u010do deklico in tisti nesre\u010dni leseni \u010debri\u010dek.
Dr. Brska\u010d je resno kimal, medtem ko je z njegove pelerine kapljalo na virtualna tla. \u00bbAh, seveda! To je \u010dudovita stara japonska pravljica z naslovom Hachikazuki oziroma Deklica z lesenim \u010debri\u010dkom. Sta jo sli\u0161ala, babi jo je zadnji\u010d prebrala? \u010cakajta, poiskati moram pravo knjigo.\u00ab
Z enim klikom je v svojem arhivu odprl starodavno knjigo z izjemno zanimivim naslovom: ‘O lesenih posodah vzhodnih de\u017eel in skrivnostih pravlji\u010dnih pokrival’. Hitro je preletel vrstice in zmagoslavno dvignil kazalec.
\u00bbTukaj je te\u017eava!\u00ab je vzkliknil Brska\u010d. \u00bbMati je v naglici in zaradi bolezni vzela napa\u010dno posodo. To, kar ji posku\u0161a natakniti na glavo, je navaden mali \u010debri\u010dek za pomivanje posode! Zato je preozek in deklico tako zelo boli. Potrebuje pravo, globoko in ravno prav \u0161iroko leseno skledo. Da pa se bo v pravljici pojavila prava re\u0161itev, morata storiti naslednje: vrnita se na prizori\u0161\u010de, vsi skupaj se primite za roke \u2013 da, tudi bolna mama se mora dr\u017eati \u2013 in glasno zrecitirajte iz\u0161tevanko. To bo odprlo pot pravemu mojstru lesarstva! Zapomnita si jo!\u00ab
Ula in Nande sta si hitro vtisnila v spomin navodila, se zahvalila premo\u010denemu dr. Brska\u010du in stekla nazaj skozi prehod.
Znova sta se zna\u0161la v tihi japonski sobi. Deklica je \u0161e vedno tiho jokala, mati pa je v obupu dr\u017eala preozek \u010debri\u010dek. Ula je pogumno stopila zraven: \u00bbNe skrbite, midva vama bova pomagala. Primimo se za roke!\u00ab
\u010ceprav je bila mati zelo \u0161ibka, je iztegnila svojo suho dlan. Vsi \u0161tirje so sklenili krog sredi tatamija. Z jasnimi, glasnimi glasovi so za\u010deli recitirati znano iz\u0161tevanko:
\u00bbSonce kli\u010de, ne domov,
travnik kli\u010de, br\u017e na lov,
ti bo\u0161 ma\u010dka, jaz bom mi\u0161,
jaz bom be\u017eal, ti lovi\u0161!\u00ab
Komaj so izrekli zadnjo besedo, so se drsna papirnata vrata \u0161od\u017ei tiho odmaknila. Skozi njih je prikorakal visok mo\u017eakar s sivo brado, \u010dilega pogleda in z ogromnim lesenim ko\u0161em na hrbtu, ki je bil do vrha napolnjen s kuhalnicami, ko\u0161arami, zobotrebci in lesenimi posodami. Bil je nih\u010de drug kot Ribni\u010dan Urban, po celem svetu znan. Trgovec s suho robo!
Urban se je za\u010dudeno ozrl naokoli, si popravil klobuk in se popraskal po sivi bradi. \u00bbSveti Ignacij in vsi ribni\u0161ki zavetniki!\u00ab je za\u010dudeno vzkliknil v svojem pristnem nare\u010dju. \u00bbPa kje sem se jaz to zna\u0161el? Je to Ribnica ali kak\u0161na \u010dudna de\u017eela na drugem koncu sveta? Saj vem, da sem po celem svetu znan, ampak Japonska \u2026 Pa saj te stene so iz papirja! Kako sploh zdr\u017eijo burjo in sneg? Ampak vidim, da imate tukaj hudo te\u017eavo z lesom.\u00ab
Stopil je bli\u017eje, si ogledal preozek \u010debri\u010dek na dekli\u010dini glavi in glasno tlesknil z jezikom. \u00bbNo, lepo vas prosim! Kdo pa daje \u010debri\u010d za pomivanje posode na glavo tako zalemu dekletu? To sploh ni prava mera! \u010cakajte, da stric Urban pogleda v svoj ko\u0161.\u00ab
Snel je svoj te\u017eki ko\u0161 z ramen, za\u010del brskati med di\u0161e\u010dimi predmeti in kmalu zmagoslavno izvlekel \u010dudovito, \u0161iroko in gladko obdelano leseno skledo, narejeno iz mehkega lipovega lesa. \u00bbTole bo prava stvar! Ta je lahka, ravno prav\u0161nja in nikogar ne bo ti\u0161\u010dala v nos.\u00ab
Stopil je do deklice in ji ne\u017eno polo\u017eil skledo na glavo. Skleda je gladko zdrsnila \u010dez njene dolge \u010drne lase in se popolnoma prilegla njenemu obrazu, ne da bi jo karkoli bolelo. Deklica se je skozi solze hvale\u017eno nasmehnila, njena mati pa je z olaj\u0161anjem globoko vzdihnila in zaspala v miren, zdravilen spanec. Pravljica je bila re\u0161ena.
\u00bbHvala vam, boter Urban!\u00ab sta vzkliknila Ula in Nande.
\u00bbNi za kaj, mladina! Ribni\u0161ka suha roba re\u0161i vsak problem \u2013 in o\u010ditno tudi vsako japonsko glavo!\u00ab se je nasmejal Urban, si spet nadel ko\u0161 na hrbet in s pesmijo na ustnicah odkorakal nazaj skozi vrata, naravnost v svojo doma\u010do dolino.
Ula in Nande sta vedela, da je njuno delo opravljeno, zato sta se potihoma poslovila od hvale\u017ene deklice in se vrnila skozi prehod nazaj v svoj, de\u017eeven svet.
Ko sta spet hodila po razmo\u010deni poti proti domu, je v njunih mislih \u0161e vedno odmevala pesem o Urbanu.
\u00bbNande, ve\u0161 kaj?\u00ab je rekla Ula in zami\u0161ljeno opazovala de\u017ene kaplje. \u00bbTale najina pustolov\u0161\u010dina me je res pripravila do razmi\u0161ljanja. Ribni\u0161ka suha roba in vsi ti leseni izdelki\u2026 To je tako pomemben del na\u0161e zgodovine, pa se mi zdi, da danes nanjo malo pozabljamo.\u00ab
\u00bbRes je,\u00ab je kimal Nande. \u00bbV\u010dasih so ti ljudje, kro\u0161njarji, pe\u0161 prehodili pol Evrope, nosili te\u017eke ko\u0161e na hrbtu in prodajali svoje ro\u010dno delo, da so pre\u017eiveli dru\u017eine. To je bila neverjetna umetnost oblikovanja lesa. Danes pa vsi kupujemo samo \u0161e plasti\u010dne posode in poceni stvari iz uvoza. Prava ribni\u0161ka obrt pa po\u010dasi umira.\u00ab
\u00bbZato pa moramo tak\u0161ne zgodbe ohranjati in ceniti na\u0161e doma\u010de mojstre,\u00ab je sklenila Ula, ko sta stopila pred doma\u010di prag. \u00bbMorda pa lahko za naslednji govorni nastop pri sloven\u0161\u010dini izberem prav to temo \u2013 o ribni\u0161kih kro\u0161njarjih in njihovi suhi robi!\u00ab
\u00bbOdli\u010dna ideja!\u00ab se je nasmejal Nande. \u00bbAmpak najprej naju jutri \u010dakajo osebni zaimki. Ti, jaz in tisti najin test!\u00ab
Zadovoljna, polna novih spoznanj in z lepim ob\u010dutkom v srcu, da sta re\u0161ila \u0161e eno pravlji\u010dno stisko, sta stopila v toplo hi\u0161o, medtem ko je zunaj \u0161e naprej prijetno \u0161umel pomladni de\u017e.
Album S’m Ribn’\u010dan Urban. Helidon,<\/a> 1995. Avtor skladbe in besedila: ljudska Priredba: France Marolt Solista: Jo\u017ee \u010cerne in Dragi\u0161a Ognjanovi\u0107<\/p>\n\n\n\n

Kateri pravljici iz Babi bere pravljice<\/a> se lahko zatakne in kaj? Predlagaj, dr. Brska\u010d, Ula in Nade pa bodo zaplet razpletli.<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica. Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Ula in Nande sta se vra\u010dala iz \u0161ole. Nebo je bilo te\u017eko in sivo, iz… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-2633","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2633","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2633"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2633\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2635,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2633\/revisions\/2635"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2633"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2633"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2633"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}