Ena tak\u0161nih pravih pode\u017eelskih dragocenosti je izraz \u00bb\u017ealostna dilca\u00ab<\/strong>, ki so si ga izmislili kletarji in vinogradniki v okolici \u010cate\u017ea pri Trebnjem na Dolenjskem.<\/p>\n\n\n\n Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n Jesen na Dolenjskem je imela od nekdaj svoj poseben \u010dar in vonj. Son\u010dni gri\u010di okoli \u010cate\u017ea pri Trebnjem so se odeli v tople zlato-rumene barve, zidanice so odprle svoja vrata, po dolini pa je di\u0161alo po zrelem grozdju, pe\u010denem kostanju in mo\u0161tu. Osemletni Jure je najraje pre\u017eivljal jesenske dni pri babici in dedku, saj je bilo tam vedno \u017eivahno. Dedek je poznal vsak trs v vinogradu, bil pa je tudi pravi mojster za kme\u010dka orodja in zgodbe.<\/p>\n\n\n\n Pozno popoldne, ko je sonce toplo sijalo na dolenjske gri\u010de, sta dedek in Jure skupaj stopila v hladno, s kamnom zidano klet. V njej so v ravni vrsti stali ogromni, temni leseni sodi, ohranjeni \u0161e iz \u010dasov Juretovega pradedka. Jure je vedno z ob\u010dudovanjem gledal te lesene velikane. Zdelo se mu je, kot da v mraku kleti spijo prijazni medvedi.<\/p>\n\n\n\n \u00bbNo, Jure,\u00ab je dejal dedek in se z obema rokama naslonil na zadnji, najve\u010dji sod. \u00bbNova trgatev je \u017ee tik pred vrati! Na\u0161i vinogradi so polni sladkega grozdja, mi pa moramo pred novim stiskanjem temeljito o\u010distiti in pripraviti sode. A pred tem moramo \u0161e do konca sto\u010diti zadnje kapljice slastnega doma\u010dega napitka, ki je tam ostal od lani.\u00ab<\/p>\n\n\n\n Dedek je pod pipo podstavil vr\u010dek in previdno odprl pipo. Pa je iz nje kanila ena sama kapljica … in nato ni\u010d ve\u010d. Klet je obmirovala v ti\u0161ini.<\/p>\n\n\n\n \u00bbAha! Sod pravi, da je \u010disto prazen!\u00ab je vzkliknil Jure in z roko potrepljal po njem. Zadonelo je.<\/p>\n\n\n\n \u00bbA je res?\u00ab se je rahlo nasmehnil dedek. \u00bbVidi\u0161, sod je ogromen. Pipa je malo nad dnom in sod stoji povsem vodoravno. Na njegovem \u0161irokem dnu se skoraj vedno skriva \u0161e nekaj kapljic, ki pa ne morejo same do pipe. Po\u010dakaj, tukaj, okrog \u010cate\u017ea imamo za to poseben trik. \u010cas je za na\u0161o \u017ealostno dilco!\u00ab<\/p>\n\n\n\n Jure je za\u010dudeno pome\u017eiknil: \u00bb\u017dalostno… kaj? A obstajajo de\u0161\u010dice, ki jokajo?\u00ab<\/p>\n\n\n\n Dedek se je tiho zasmejal, stopil do lesene police z orodjem in prinesel povsem navadno, gladko de\u0161\u010dico. Nato se je sklonil k zadnji strani velikega soda. Uprl se je obenj, ga malo dvignil in podstavil de\u0161\u010dico pod zadnji rob.<\/p>\n\n\n\n Sod se je zdaj malo nagnil naprej proti pipi. In glej ga zlomka! Iz pipe je po\u010dasi in veselo pritekel tanek rde\u010d curek.<\/p>\n\n\n\n \u00bbPoglej no!\u00ab je z odprtimi usti dejal Jure. \u00bbLesena de\u0161\u010dica je re\u0161ila stvar! Ampak dedek… zakaj pa se potem imenuje \u017ealostna<\/em> dilca, \u010de pa je tako koristna in nama je prinesla \u0161e zadnji kaplje?\u00ab<\/p>\n\n\n\n Dedek si je obrisal roke v predpasnik in ga ljubeznivo potrepljal po ramenu.<\/p>\n\n\n\n \u00bbEeee, moj Jure,\u00ab je odgovoril dedek z navihanim nasmehom. \u00bbSama de\u0161\u010dica sploh ni \u017ealostna. \u017dalostno je tisto, kar sporo\u010da! Tu pri nas kletarji dobro vemo: ko mora\u0161 pod sod podstaviti tole de\u0161\u010dico, to pomeni le eno stvar \u2013 da je vsebine nepreklicno konec. Da je zmanjkalo slastnega grozdnega soka in vsega, kar smo pridelali s trdim delom v prej\u0161njem letu. De\u0161\u010dica torej vsem v hi\u0161i sporo\u010da, da je posoda prazna. In ker so bili kletarji od nekdaj malo \u017ealostni, ko je zmanjkalo dobrot iz doma\u010de kleti, so tej de\u0161\u010dici v \u0161ali nadeli ime \u017ealostna dilca<\/em>.\u00ab<\/p>\n\n\n\n Jure se je nasmehnil in z zanimanjem pogledal nagnjeni sod. V glavi si je slikovito predstavljal stare dolenjske kletarje, ki so z majhnim vzdihom podstavljali de\u0161\u010dico in si s sosedi potiho peli tisto o kapljicah ter si mislili: \u00bbJoj, joj, pa je spet prazno!\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n \u00bbTorej to ni pravi frazem?\u00ab je vpra\u0161al Jure.<\/p>\n\n\n\n \u00bbNe,\u00ab je ponosno dejal dedek. \u00bbTo je nekaj bolj\u0161ega. To je na\u0161a doma\u010da, ljudska domislica z dolenjskih gri\u010dev. Ljudje so si jo izmislili kar med delom v zidanicah, da so se ob trdem garanju malo nasmejali in potola\u017eili. Iz navadne de\u0161\u010dice so naredili zgodbo, ki \u017eivi \u0161e danes.\u00ab<\/p>\n\n\n\n Ko sta stopila nazaj na son\u010dno dvori\u0161\u010de, iz katerega se je odpiral prelep pogled na \u010date\u0161ke vinograde, je Jure ponosno korakal poleg dedka. Nau\u010dil se je nekaj izjemnega \u2013 da se najlep\u0161ih besed ne u\u010dimo le v \u0161oli, ampak jih ustvarjajo pridne roke in bogata tradicija na\u0161ih ljudi.<\/p>\n\n\n\n Tvoj namig za novo zgodbo<\/strong>: predlagaj zanimiv frazem, pa bomo iz njega spletli zgodbico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V na\u0161em jeziku ne \u017eivijo le tisti stari frazemi iz debelih knjig. Jezik je \u017eiv in najlep\u0161e doma\u010de besede pogosto nastanejo kar tako \u2013 med delom na dvori\u0161\u010du, v vinogradu ali v kleti. Pravimo jim ljudske prispodobe ali domislice. Nastale so iz hudomu\u0161nosti na\u0161ih dedkov in babic, ki so znali vsakdanjim opravilom vdihniti malo \u010darovnije… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-2641","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-slovenski-frazemi-v-zgodbah"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2641","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2641"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2641\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2646,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2641\/revisions\/2646"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2641"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2641"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2641"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/47ZalostnaDesccia.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n