{"id":2673,"date":"2026-09-05T09:06:22","date_gmt":"2026-09-05T07:06:22","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2673"},"modified":"2026-09-05T09:06:24","modified_gmt":"2026-09-05T07:06:24","slug":"%e2%9c%a8kozja-supermoc-ali-kako-ukrotiti-koprive","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=2673","title":{"rendered":"\u2728Kozja supermo\u010d ali kako ukrotiti koprive"},"content":{"rendered":"\n

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0<\/a>Babi bere pravljice<\/a><\/em>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ula in Nande sta se vra\u010dala iz \u0161ole. “Nande, ti povem, danes je bil pa najbolj\u0161i dan v \u0161oli!” je navdu\u0161eno posko\u010dila Ula. “Si videl tiste majhne, rumene pi\u0161\u010dan\u010dke, kako so \u010divkali v ko\u0161ari? Kako so bili puhasti!\u00ab
“Ja, \u010disto mehki! Kot male rumene \u017eogice,” se je nasmejal Nande. “Meni pa so bile najbolj v\u0161e\u010d ra\u010dke. Kako so sme\u0161no racale za mamo raco in tisto njihovo ‘kvak-kvak’, ko sem jih bo\u017eal!\u00ab
“Ampak najbolj\u0161a je bila pa tista mala kozica!” je vzkliknila Ula. “Si videl, kako je poskakovala po leseni klopi in navihano meketala? ‘Mee-ee-ee!’ Kot da bi se nam smejala! Ko sem jo pobo\u017eala po hrbtu, se je pa hotela z glavo zaletavati v moj nahrbtnik, kot da bi se hotela igrati!\u00ab
“Res je bila zabavna,” je kimal Nande in posku\u0161al posnemati njeno poskakovanje. “\u010ce bi jo lahko, bi jo kar odnesel domov na vrt!\u00ab
Ravno ko sta korakala mimo gozda, se je med kro\u0161njami nenadoma mo\u010dno zabliskalo. Svetloba je bila topla, zlato-modra iskra. Ula in Nande sta se spogledala in takoj stekla naravnost proti izvoru svetlobe, saj sta vedela, da se je v pravlji\u010dnem arhivu spet nekaj zataknilo.
Ko sta razmaknila vejevje, sta se zna\u0161la pod hribom, v njegovem pobo\u010dju so bila odprta velika lesena vrata. Tam je vladala prava zme\u0161njava. Pred vrati je stal zaskrbljen, s sajami pokrit kova\u010d in skupina nenavadnih vilinskih bitij. Ni \u0161lo za obi\u010dajne pravlji\u010dne vile; to so bili majhne vile in vilenjaki, nekateri z drobnimi, prosojnimi perutnicami, oble\u010deni v razcapana obla\u010dila iz posu\u0161ene trave in mahu. Vsi po vrsti so se hudo jezili na kova\u010da.
“Pa kako si lahko bil tako neroden!” je kri\u010dala ena od razcapanih vil. “No\u017e si izpustil naravnost v tiste peko\u010de koprive ob vratih! Brez no\u017ea v podboju se bodo vrata lahko zaprla in pravljica se ne more nadaljevati!\u00ab
Kova\u010d pa je le obupano zmajeval z glavo in kazal svoje roke: “Saj sem ga posku\u0161al poiskati, pa poglejte moje dlani! Polne mehurjev od teh kopriv! Ne bom ve\u010d iskal, pa \u010de se svet podre!\u00ab
Nande je vpra\u0161al: “Kaj je pravzaprav narobe? Vam lahko kako pomagava?”
Vsi vprek so za\u010deli razlagati, da je no\u017e padel med koprive, da ima kova\u010d \u017ee \u010disto ope\u010dene roke in da se pravljica ne more nadaljevati, dokler no\u017ea ne najdejo. Otroka sta se spogledala. “K Brska\u010du morava,” je rekla Ula in zagotovila zbranim: “Ne skrbite, midva bova na\u0161la re\u0161itev! Takoj se vrneva!\u00ab
Dvoj\u010dka sta se zasukala, stekla nazaj skozi prehod in v nekaj minutah \u017ee sedela pred ra\u010dunalnikom ter priklicala dr. Brska\u010da.
Brska\u010d je bil tokrat videti izjemno spro\u0161\u010den. Udobno je sedel v svojem naslanja\u010du, na nosu je imel o\u010dala, v rokah pa je dr\u017eal svin\u010dnik in risal zapleten labirint. “O, Ula, Nande! Ravno prav. Sem \u017ee skoraj gotov. Kaj bo dobrega?\u00ab
Nande mu je pojasnil te\u017eavo z nerodnim kova\u010dem, ope\u010deni rokami in no\u017eem v koprivah pred vhodom v hrib.
Dr. Brska\u010d se je zamislil, vstal in s police za sabo potegnil debelo, temno zeleno knjigo z naslovom Botanika za pravlji\u010dne nerode ali kako ukrotiti koprive. Prelistal jo je in na strani 703 zmagoslavno pokazal s prstom. “Aha! To je stara \u0161kotska pravljica o kova\u010du in vilah! Poslu\u0161ajta, v knjigi pi\u0161e, da morajo vsi pred vrati stopiti v krog in na glas povedati \u010darobno iz\u0161tevanko. To bo priklicalo re\u0161itev. Zapomnita si jo!\u00ab
Ula in Nande sta si zapomnila iz\u0161tevanko, se zahvalila Brska\u010du in pohitela nazaj k hribu. Kova\u010da in razcapana vilinska bitja sta takoj postavila v krog. Vsi so se prijeli za roke in z jasnim glasom povedali iz\u0161tevanko.
“Mi se z vlakom peljemo,
dobro voljo meljemo,
ko pa se ustavi vlak,
hitro se pre\u0161teje vsak.
1, 2, 3, vlak si ti.”
Komaj so izrekli zadnjo besedo, se je izza bli\u017enje skale zasli\u0161alo glasno in veselo meketanje. Na prizori\u0161\u010de je priskakljala natanko tista razposajena kozica, ki sta jo otroka prej bo\u017eala na kmetiji!
Kozica se je ustavila, jih pogledala in navihano vpra\u0161ala: “Meee! Kaj pa vi vsi tako zaskrbljeno gledate? Hitro povejte, kaj bi radi, ker sem bila ravnokar na letnem sre\u010danju va\u0161kih koz in se mi hudo mudi nazaj! \u010ce me ne bo, mi bodo druge koze pojedle vse najbolj\u0161e bilke!\u00ab
Ko so ji pojasnili, da je no\u017e padel v koprive in da si ga nih\u010de ne upa pobrati, se je kozica ponor\u010devala iz ob\u010dutljivih ljudi in vil: “Meee! Kaj res? Zaradi malo peko\u010dih listi\u010dev tak\u0161en preplah? Kako ste ljudje ne\u017eni! Saj so koprive nekaj najbolj\u0161ega. No ja, vsaj za nas, koze!\u00ab
Vsa vesela se je zapodila naravnost v grm kopriv. Z velikim u\u017eitkom je za\u010dela hrustati steblo za steblom. Ni porabila veliko \u010dasa, da je posmukala koprive do tal. Na goli zemlji se je prikazal izgubljeni no\u017e.
Kova\u010d ga je z olaj\u0161anjem pobral in ga zabodel v podboj na vratih. Vsi so si oddahnili in pravljica se je lahko nadaljevala. Ula in Nande sta se poslovila in od\u0161la proti domu.
Ko sta korakala po gozdni poti, sta premi\u0161ljevala o tem, kar sta pravkar do\u017eivela.
“Ula, ve\u0161 kaj?” je rekel Nande. “Kdo bi si mislil, da bo tista majhna kozica z tako lahkoto pojedla nekaj, kar je kova\u010du tako hudo opeklo roke.\u00ab
“Res je,” se je nasmejala Ula. “Ampak koze so res nekaj posebnega. Na kmetiji so nam povedali, da imajo koze na zgornji \u010deljusti namesto zgornjih zob le zelo trdo, usnjato oblogo. Poleg tega imajo zelo hrapav jezik in popolnoma druga\u010den \u017eelodec, zato lahko brez te\u017eav jedo peko\u010de koprive, trnje in celo suho vejevje!\u00ab
“Pa \u0161e nekaj sem opazil,” je dodal Nande. “Si videla njene o\u010di? Koze imajo pravokotne zenice, kar jim omogo\u010da, da vidijo skoraj vse okoli sebe, ne da bi veliko premikale glavo.\u00ab
“Tako je,” je kimala Ula. “Vsaka \u017eival ima svoje posebne supermo\u010di. In tista na\u0161a kozica je z njimi danes celo re\u0161ila pravljico!\u00ab
Zadovoljna sta stopila skozi doma\u010da vrata, pripravljena na vse prihodnje dogodiv\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Kateri pravljici iz Babi bere pravljice<\/a> se lahko zatakne in kaj? Predlagaj, dr. Brska\u010d, Ula in Nade pa bodo zaplet razpletli.<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica. Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Ula in Nande sta se vra\u010dala iz \u0161ole. “Nande, ti povem, danes je bil pa… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-2673","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2673","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2673"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2673\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2675,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2673\/revisions\/2675"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2673"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2673"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2673"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}