{"id":366,"date":"2026-01-30T20:17:04","date_gmt":"2026-01-30T19:17:04","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=366"},"modified":"2026-02-19T05:02:27","modified_gmt":"2026-02-19T04:02:27","slug":"%e2%9c%a8-rdeca-kapica-in-prehlajeni-volk","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=366","title":{"rendered":"\u2728 Rde\u010da kapica in prehlajeni volk"},"content":{"rendered":"\n<p>Ko se pravljica zatakne, zasveti. Ko zasveti, prideta Ula in Nande. In zgodba spet ste\u010de. <br>Prisluhne\u0161 ji lahko v podkastu<a href=\"https:\/\/creators.spotify.com\/pod\/profile\/nataa-holy\/episodes\/Rdea-kapica-in-prehlajeni-volk--zataknjena-pravljica-e3f4ind.\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u00a0<em>Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"alignleft size-full is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/rdeca-kapica.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-367\" style=\"width:284px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/rdeca-kapica.png 1024w, https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/rdeca-kapica-300x300.png 300w, https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/rdeca-kapica-150x150.png 150w, https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/rdeca-kapica-768x768.png 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p>Tisti ve\u010der, ko sta Ula in Nande prvi\u010d govorila z Dr. Brska\u010dem, upraviteljem pravljic, sta bila tako vznemirjena, da skoraj nista mogla zaspati. Ula je le\u017eala na hrbtu in gledala v strop, kjer so se sence premikale, kot da bi se tudi one spra\u0161evale, kaj se bo zgodilo. Nande je le\u017eal na boku in si v mislih ponavljal iz\u0161tevanko, da je ne bi slu\u010dajno pozabil, \u010deprav je bila tako nalezljiva, da se je kar sama vrtela v glavi.<\/p>\n\n\n\n<p>Ekate pekate cukate me\u2026<br>Besede so se zibale v ritmu, ki je bil star, a hkrati tako doma\u010d, kot da sta ga poznala od nekdaj.<\/p>\n\n\n\n<p>\u201cMisli\u0161, da bo svetloba jutri spet tam?\u201d je tiho vpra\u0161ala Ula.<\/p>\n\n\n\n<p>\u201cZagotovo,\u201d je rekel Nande, \u010deprav ni mogel vedeti. \u201c\u010ce se je pravljica ustavila, potem naju potrebuje.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>Naslednje popoldne sta skoraj tekla od avtobusne postaje. Torbe sta pustila kar ob robu ceste. Gozd je bil tih, kot da nekaj \u010daka. In ko sta zavila na potko, ki je vodila med drevesa, sta zagledala svetlobo.<\/p>\n\n\n\n<p>Ni bila mo\u010dna, niti velika. Bila pa je tam \u2014 majhen, tih sij, ki je le\u017eal na tleh kot kapljica sonca, ki se je izgubila med vejami. In ko sta stopila bli\u017ee, se je spet dvignila, po\u010dasi, kot da se preteguje po dolgem spanju, in se raztegnila v tanek steber, ki je lebdel tik nad kamni.<br><\/p>\n\n\n\n<p>\u201cGreva?\u201d je vpra\u0161al Nande.<br>\u201cGreva,\u201d je rekla Ula.<\/p>\n\n\n\n<p>Tokrat sta vstopila skupaj.<\/p>\n\n\n\n<p>Svet se je spet razlil v barve. \u010crte so se odebelile, robovi so postali mehki, kot da jih je nekdo narisal s flomastrom. In tam, na majhni jasi, sta sedela Rde\u010da kapica in volk. \u010cisto skupaj. Volk je imel okoli vratu debel \u0161al in je ka\u0161ljal tako hripavo, da se je zdelo, kot da mu vsak zvok uide nekam med zobe.<\/p>\n\n\n\n<p>Rde\u010da kapica je dvignila pogled.<br>\u201cO, dobro, da sta pri\u0161la,\u201d je rekla. \u201cVolk ne more govoriti. In brez njegovega glasu ne morem nadaljevati. Babica \u010daka, jaz \u010dakam, on pa samo ka\u0161lja.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>Volk je posku\u0161al nekaj re\u010di, a je iz njega pri\u0161el samo tih <em>hrk<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p>Ula je stopila bli\u017ee.<br>\u201cNe skrbi,\u201d je rekla. \u201cVem, kaj moramo narediti.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>Nande je pokimal, \u010deprav je bil videti, kot da mu srce bije malo prehitro.<br>\u201cDr. Brska\u010d nama je povedal,\u201d je rekel. \u201cSamo\u2026 moramo se prijeti za roke.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>Rde\u010da kapica je dvignila obrvi.<br>\u201cZa roke?\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>\u201cTako je rekel,\u201d je rekel Nande. \u201cIn potem moramo skupaj povedati iz\u0161tevanko.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>Volk je po\u010dasi dvignil svojo veliko \u0161apo. Za trenutek so bili videti kot \u0161tirje prijatelji, ki se dr\u017eijo za roke pred za\u010detkom igre.<\/p>\n\n\n\n<p>\u201cPripravljeni?\u201d je vpra\u0161ala Ula.<\/p>\n\n\n\n<p>Volk je pokimal.<br>Rde\u010da kapica je globoko vdihnila.<br>Nande je \u017ee imel odprta usta. In potem so za\u010deli:<\/p>\n\n\n\n<p>Ekate pekate cukate me,<br>fibe fabe domine,<br>ektum pektum kufer \u0161tuc,<br>kvinte kvante \u2014 ti si fu\u010d!<\/p>\n\n\n\n<p>Ko so izgovorili zadnjo besedo, je nekaj ne\u017eno po\u010dilo, kot da bi se zlomila ledena skorja na lu\u017ei. Volk je dvignil glavo. Zasijal je. In potem je rekel:<\/p>\n\n\n\n<p>\u201cJaz\u2026 lahko govorim!\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>Njegov glas je bil spet globok, mo\u010dan, malo ren\u010de\u010d, a prijazen. Rde\u010da kapica je posko\u010dila od veselja.<br>\u201cKon\u010dno!\u201d je rekla. \u201cZdaj lahko grem k babici!\u201d<br>Volk je vstal, se otresel \u0161ala in se zahvalil dvoj\u010dkoma z rahlim priklonom, ki je bil tako nenavaden, da sta se oba zasmejala.<br>\u201c\u010ce se \u0161e kdaj zatakne,\u201d je rekel, \u201cbova vedela, koga poklicati.\u201d<br>Volk je \u0161e enkrat poskusil svoj glas, tokrat malo glasneje, in iz njega je pri\u0161el tako mogo\u010den <em>\u201cAhA!\u201d<\/em>, da so se listi na bli\u017enjih grmih rahlo zatresli. Rde\u010da kapica se je zasmejala, tisti njen zvonki, malo prehiter smeh, ki se ji vedno izmuzne, kadar je zelo vesela.<br>\u201cZdaj pa res lahko grem k babici!\u201d je rekla in dvignila ljubko ko\u0161arico. <\/p>\n\n\n\n<p>Volk je dvignil glavo, se raztegnil, kot da je pravkar vstal po dolgem spancu, in potem \u2014 kot da se je spomnil, da je volk \u2014 stekel med drevesa.<\/p>\n\n\n\n<p>Rde\u010da kapica je ostala sama na jasi in za\u010dela nabirati jagode, ki so rasle tik ob poti. Bile so velike, rde\u010de in tako svetle\u010de, da so bile videti, kot da jih je nekdo narisal z voskom. Nabirala jih je po\u010dasi, z obema rokama, in si pri tem tiho prepevala.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010cez nekaj trenutkov se je volk spet pojavil, tokrat iz druge smeri, s prihuljenim repom.<br>\u201cKam pa gre\u0161, Rde\u010da kapica?\u201d je vpra\u0161al, kot da se prvi\u010d sre\u010dala.<br>\u201cK babici, seveda.\u201d<br>Volk je pokimal, popolnoma zadovoljen, kot da je s tem vse na svetu spet na svojem mestu.<\/p>\n\n\n\n<p>In to je bil trenutek, ko sta Ula in Nande vedela, da se lahko umakneta. Da je zgodba spet stekla in se je pravljica postavila na noge.<\/p>\n\n\n\n<p>Barve so se za\u010dele meh\u010dati, \u010drte so se razlivale, svet se je po\u010dasi raztapljal, kot da ga nekdo ne\u017eno bri\u0161e z velikega lista papirja. In ko sta spet stala na dvori\u0161\u010du stare gra\u0161\u010dine, je svetlobni steber uga\u0161al, tih in miren, kot sve\u010da, ki je opravila svoje.<\/p>\n\n\n\n<p>Nande je globoko vdihnil, Ula pa se je nasmehnila.<br>In oba sta vedela, da komaj \u010dakata, kdaj se bo svetloba spet pojavila. <br>Te zanima, katere pravljice so \u0161e potrebovale njuno pomo\u010d? Preveri: <a href=\"https:\/\/skrinjica.si\/?page_id=50\">\u2728Iskrice<\/a><br><\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ko se pravljica zatakne, zasveti. Ko zasveti, prideta Ula in Nande. In zgodba spet ste\u010de. Prisluhne\u0161 ji lahko v podkastu\u00a0Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Tisti ve\u010der, ko sta Ula in Nande prvi\u010d govorila z Dr. Brska\u010dem, upraviteljem pravljic, sta bila tako vznemirjena, da skoraj nista mogla zaspati&#8230;. <a class=\"read-more\" href=\"https:\/\/skrinjica.si\/?p=366\">Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-366","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/366","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=366"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/366\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1513,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/366\/revisions\/1513"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=366"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=366"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=366"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}