{"id":373,"date":"2026-03-03T05:18:08","date_gmt":"2026-03-03T04:18:08","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=373"},"modified":"2026-03-03T09:16:21","modified_gmt":"2026-03-03T08:16:21","slug":"%e2%9c%a8trnuljcica-in-pokvarjena-carovnija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=373","title":{"rendered":"\u2728Trnulj\u010dica brez kolovrata"},"content":{"rendered":"\n

\u010ce \u017eeli\u0161, lahko zgodbici tudi prisluhne\u0161 na Babi bere pravljice<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica.<\/a><\/p>\n\n\n\n

V zaselku se je dan po\u010dasi prevesil v tisti zlati ve\u010der, ko se sence dreves nenadoma iztegnejo \u010dez cesto kot dolgi prsti. Ula in Nande sta sedela na ograji in opazovala gozd. Nista \u010dakala dolgo. Med dvema starima bukvama je utripnilo \u2013 tokrat ne modro, ampak mo\u010dno, skoraj jezno rde\u010dkasto zlato.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

“To je klic,” je rekel Nande in \u017ee sta torbi oble\u017eali v travi.<\/p>\n\n\n\n

Ko sta stopila skozi svetlobo, ju ni pri\u010dakal gost gozd, ampak urejen grajski vrt. A na vrtu je vladal kaos. Slu\u017eabniki so tekali sem in tja, ker niso vedeli, ali naj gredo spat ali naj pripravijo ve\u010derjo. V najvi\u0161jem stolpu, kjer sta pri\u010dakovala ti\u0161ino, pa se je sli\u0161alo glasno prerekanje.<\/p>\n\n\n\n

Povzpela sta se po stopnicah in odprla vrata. Prizor je bil skoraj sme\u0161en. Trnulj\u010dica je sedela sredi postelje, z blazino v naro\u010dju, in bila je videti vse prej kot zaspana. Njena lica so bila rde\u010da, lasje pa razmr\u0161eni. Pred njo je stala \u010darovnica v dolgem ogrinjalu. Jezno si je popravljala klobuk, ki ji je nenehno lezel na o\u010di.<\/p>\n\n\n\n

“Pa ugasni \u017ee to stvar!” je zavpila princesa, ko ji je iz \u010darovni\u010dine palice spet priletel droben svetel pljusk naravnost v \u010delo. “To ni urok za spanje, to je mu\u010denje! Po\u010dutim se, kot bi me nekdo \u0161pikal z bucikami!”<\/p>\n\n\n\n

“Oprostite, va\u0161a visokost, ampak jaz se trudim!” je s hripavim glasom odvrnila \u010darovnica in obupano stresla palico. “Nekaj je narobe. Poglejte to iskrenje \u2013 to bi moralo biti mehko kot mese\u010dina, pa prasketa kot suha drva v ognju.”<\/p>\n\n\n\n

Nande in Ula sta se spogledala. “Kje je pa kolovrat?” je za\u0161epetala Ula. “Nimam pojma,” je za\u0161epetal Nande. Ula je stopila bli\u017ee in previdno vpra\u0161ala: “Ali lahko kako pomagava?”<\/p>\n\n\n\n

\u010carovnica se je skoraj razveselila. “O, hvala nebesom! Poglejte to palico. Ne morem je ugasniti in ne morem priklicati spanca. Brez spanca pa ne morem za\u010deti svojega velikega odhoda. Vse se je zataknilo!”<\/p>\n\n\n\n

Dvoj\u010dka sta vedela, da morata po nasvet. Odhitela sta nazaj skozi prehod, stekla domov in se usedla pred zaslon. Nestrpno sta \u010dakala in res se je dr. Brska\u010d prikazal hitreje kot obi\u010dajno. Njegove lu\u010dke so utripale v hitrem ritmu.<\/p>\n\n\n\n

“Doktor! \u010carovnica ne more uspavati Trnulj\u010dice,” je zadihano za\u010dela Ula. “Namesto kolovrata ima palico, ki me\u010de iskre!”<\/p>\n\n\n\n

Dr. Brska\u010d je za trenutek zaprl o\u010di, kot bi poslu\u0161al \u0161umenje v vezju. “Ah, kolovrat \u2026 \u010dakajta, moram malo preverit, kaj se je zgodilo.” <\/p>\n\n\n\n

Zasli\u0161alo se je obra\u010danje strani.
“Aha, \u017ee vidim, tukaj pi\u0161e, na strani 1024. Lesni \u010drv je pogrizel skoraj vse podno\u017eje in kolovrat se je sesedel. Zdaj je v popravilu. In \u010darovnica je v ihti, da ne bi kaj zamudila, utrgala prvo palico, na katero je naletela. In \u2026 te\u017eava je v lesu, vesta. \u010carovnica je verjetno uporabila vejo mlade vrbe, ki je rasla preblizu potoka. Tak les je preve\u010d poln \u017eivljenja, preve\u010d vla\u017een in uporen. V njem je preve\u010d ‘budnosti’, da bi lahko prinesel spanec. Palica se bori proti uroku, namesto da bi mu slu\u017eila.”<\/p>\n\n\n\n

“Kako naj jo umiriva?” je vpra\u0161al Nande.<\/p>\n\n\n\n

“Potrebujeta poseben ritem, kot ponavadi,” je odgovoril dr. Brska\u010d. “Nekaj, kar bo palico spomnilo na red in mir. Uporabita iz\u0161tevanko o Jur\u010dku. Ker je kratka, jo morate v krogu ponoviti dvakrat. To bo iz palice potegnilo tisto odve\u010dno nemirno energijo.”<\/p>\n\n\n\n

Zaslon je osvetlil sobo z besedami:<\/p>\n\n\n\n

Jur\u010dek s Podgore <\/em>
ima pisane vole, <\/em>
je vole prodal, <\/em>
je z ma\u010dki oral.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ko sta se otroka vrnila v stolp, sta bila princesa in \u010darovnica \u017ee \u010disto na robu mo\u010di. Princesa je sicer zehala, a njene o\u010di so bile \u0161e vedno \u0161iroko odprte, \u010darovnica pa je s palico mahala po zraku kot z muholovko.<\/p>\n\n\n\n

“Vsi v krog!” je zaklical Nande. “Podajmo si roke in se trdno dr\u017eimo!”<\/p>\n\n\n\n

Vsi \u0161tirje so sklenili krog. \u010carovnica je palico odlo\u017eila na tla sredi kroga. Ula je za\u010dutila, kako je princesina dlan vro\u010di\u010dna od utrujenosti.<\/p>\n\n\n\n

“Zdaj!” je vzkliknila Ula.<\/p>\n\n\n\n

Skupaj so za\u010deli:<\/p>\n\n\n\n

“Jur\u010dek s Podgore <\/em>
ima pisane vole, <\/em>
je vole prodal, <\/em>
je z ma\u010dki oral.”<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ob prvi ponovitvi se je prasketanje v palici umirilo. Rde\u010dkaste iskre so se spremenile v mehko, sivo meglico, ki se je za\u010dela valiti proti postelji.<\/p>\n\n\n\n

“Jur\u010dek s Podgore <\/em>
ima pisane vole, <\/em>
je vole prodal, <\/em>
je z ma\u010dki oral.”<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ko so drugi\u010d izrekli zadnjo besedo, se je princesa kon\u010dno sesedla med blazine. Njen obraz se je zmeh\u010dal, veke so ji padle \u010dez o\u010di in iz njenih ust je pri\u0161el dolg, miren vdih. Zaspala je v trenutku.<\/p>\n\n\n\n

In takrat se je zgodila sprememba.<\/p>\n\n\n\n

\u010carovnica, ki je bila \u0161e pred trenutkom zmedena teta, se je vzravnala. Njen pogled je postal oster in hladen. Popravila si je klobuk in brez besede je stopila do okna. Tam se je gromko zakrohotala \u2013 tisti pravi, srhljivi \u010darovni\u0161ki smeh, ki odmeva po kamnitih zidovih, se dvakrat zasukala  \u2013 in v hipu odletela skozi okno, da je njeno ogrinjalo samo \u0161e \u0161vistnilo v no\u010d.<\/p>\n\n\n\n

V istem trenutku je grad o\u017eivel… oziroma utihnil. Slu\u017eabniki so pospali tam, kjer so stali. In okoli gradu so za\u010dele rasti veje. Trnje, mo\u010dno in neprehodno, je raslo in raslo in se stegovalo po zidovih in nekaj sekundah zraslo visoko do oken, polno ostrih bodic in temnih cvetov, ter popolnoma skrilo stolp pred pogledom.<\/p>\n\n\n\n

Ula in Nande sta stala sredi ti\u0161ine. Trnjul\u010dica je bila zdaj tam, kjer mora biti. Skrita in mirna za naslednjih sto let.<\/p>\n\n\n\n

Ko sta se vrnila na svoje dvori\u0161\u010de, sta bila oba tiho.<\/p>\n\n\n\n

“Ve\u0161 kaj, Nande,” je kon\u010dno spregovorila Ula, ko sta gledala proti gozdu, kjer je svetloba dokon\u010dno ugasnila. “\u010carovnica je imela na koncu res dober nastop. Kako je \u0161vignila skozi okno”<\/p>\n\n\n\n

“Res je,” je prikimal Nande. “Jur\u010dek in njegovi ma\u010dki pa so odli\u010dno odpravili problem.”
<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010ce \u017eeli\u0161, lahko zgodbici tudi prisluhne\u0161 na Babi bere pravljice. V\u010dasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomo\u010d. Kako se je vse skupaj za\u010delo, lahko prebere\u0161 v prvi zgodbici \u2728Ko se utrne prva iskrica. V zaselku se je dan po\u010dasi prevesil v tisti zlati ve\u010der, ko se sence dreves nenadoma iztegnejo \u010dez cesto kot dolgi prsti…. Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-373","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-carobne-zgodbice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/373","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=373"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/373\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2093,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/373\/revisions\/2093"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=373"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=373"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=373"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}