![\"\"](\"https:\/\/skrinjica.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/ZajcjaGorcaK.png\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nBilo je \u017ee pozno popoldne, Maja je \u017ee napisala doma\u010do nalogo, Luka pa se je nekaj obotavljal. Za nalogo bi moral napisati prosti spis po svoji \u017eelji, u\u010diteljica jim ni dala nobenega predloga. Tuhtal je in tuhtal, pa se je odlo\u010dil in \u0161el v Majino sobo. Ta je le\u017eala na tleh in brala pravljice.<\/p>\n\n\n\n
“Kaj misli\u0161, kaj bi lahko napisal?” je tiho vpra\u0161al. “Sploh nimam ideje.”<\/p>\n\n\n\n
“Kako da ne, kaj pa najino izmi\u0161ljanje nastanka imen? Dajva, lotiva se naslednjega, pa bo\u0161 imel idejo za spis.”<\/p>\n\n\n\n
Luka je pohitel v dnevno sobo in prinesel Atlas. Po\u010dil se je k Maji na tla, le\u017eala sta na trebuhih in Luka je odprl veliko rde\u010do knjigo.<\/p>\n\n\n\n
“Glej, odprla se je karta \u0161tevilka 135. Kateri del Slovenije je to?” je zanimalo Majo. Odprla je platnico in poiskala del na zemljevidu Slovenije.<\/p>\n\n\n\n
“To je Kozjansko,” je vzkliknil Luka. “Dajva, poi\u0161\u010diva kaj zanimivega.”<\/p>\n\n\n\n
S prstom je drsel po karti in se ustavil na polju A2, “Poglej to,” je rekel Luka in s prstom potrkal po zapisu. “Zaj\u010dja gorca.”<\/p>\n\n\n\n
“Zanimivo ime,” se je zamislila Maja. “To sploh ni gora, ampak gri\u010d. In zakaj “Zaj\u010dja”? To pa\u010d ne more biti le zato, ker bi tam tekalo veliko zajcev.”<\/p>\n\n\n\n
“In gorca pomeni, da so tam vinogradi,” je pripomnil Luka.<\/p>\n\n\n\n
“To je izziv, Maja,” se je nasmehnil. “Staviva, kdo si izmisli bolj\u0161o, bolj zaj\u010djo zgodbo? Naj za\u010dnem!”<\/p>\n\n\n\n
“Ne, jaz za\u010dnem,” je rekla Maja in se usedla. “Neko\u010d, davno pred tem, ko tod \u0161e ni bilo cest in vinogradov, je pod vzpetino \u017eivel mlad pastir\u010dek Miha. Vsak dan je pasel ovce na pobo\u010dju, kjer je bilo mehko travi\u0161\u010de in nekaj grmovja. Nekega pomladnega jutra je zagledal belega zaj\u010dka, ki je sedel \u010disto na vrhu gri\u010da in se ni zbal, \u010deprav je bil Miha \u017ee zelo blizu.<\/p>\n\n\n\n
Ko je pastir\u010dek stopil k njemu, pa je zaj\u010dek le sko\u010dil, obkro\u017eil hrib\u010dek in izginil v podrasti. Miha ga je \u0161e ve\u010dkrat videl \u2013 vedno ob son\u010dnem vzhodu, vedno na istem mestu. Ljudje so rekli, da tam prebiva “zaj\u010dji duh”, varuh gri\u010da, ki prina\u0161a sre\u010do tistim, ki spo\u0161tujejo naravo.<\/p>\n\n\n\n
Ko so kasneje na gri\u010du zasadili prve trte, so kraju rekli Zaj\u010dja gorca<\/strong>, ker so verjeli, da zaj\u010dek \u0161e vedno bedi nad zemljo, da bi bila letina dobra. In res \u2013 tamkaj\u0161nje vino je bilo vedno mehko in prijetno, kot so mehki koraki belega zajca po jutranji rosi.”<\/p>\n\n\n\n “Dobra zgodba, ampak moja je bolj\u0161a,” je rekel Luka samozavestno. “Pravijo, da je bil na tisti vzpetini neko\u010d vinogradnik, ki se je rad pohvalil, da ima “najbolj\u0161o gorco dale\u010d naokoli”. To-da vsaki\u010d, ko je grozdje dozorelo, mu ga je nekdo objedel. Nastavil je stra\u0161ila, razpel mre\u017ee, pono\u010di stra\u017eil \u2013 a ni\u010d ni pomagalo. Neko jutro pa je zagledal, kdo je bil krivec: velik siv zajec, ki je sredi vinograda mirno grizljal najlep\u0161e grozde! Vinogradnik se je za\u010dudil in se za\u010del smejati: “Le daj, privo\u0161\u010di si, ti kosmati ljubitelj vina!”<\/p>\n\n\n\n Od takrat naprej je zajcu vedno pustil nekaj grozdov. In ko so ljudje spra\u0161evali, kako to, da prideluje najbolj\u0161e vino, je rekel: “To pa zato, ker trto pazi moj prijatelj zajec!”<\/p>\n\n\n\n In tako je vzpetina med ljudmi ostala znana kot Zaj\u010dja gorca<\/strong> \u2013 gorca, kjer zajci pijejo sladko sonce iz trt.”<\/p>\n\n\n\n “Oh, jaz imam \u0161e eno,” je vzkliknila Maja. V\u010dasih je v vasi pod gri\u010dem \u017eivela deklica Anica, ki je imela mehko srce za vse \u017eivo. Ko so kmetje pozimi postavljali pasti za zajce, jih je pono\u010di skrivaj odpirala in ube\u017enikom kazala pot proti gozdu.<\/p>\n\n\n\n Neko pomladno jutro je na\u0161la majhnega zajca, imel je po\u0161kodovano sprednjo ta\u010dko. Odnesla ga je domov, ga negovala, dokler ni spet lahko skakal. Vsak dan ga je nesla na gri\u010d, tam sta skupaj sedela med ro\u017eami in gledala dol v dolino.<\/p>\n\n\n\n Ko je pri\u0161la jesen, pa je zaj\u010dek izginil. Anica je bila \u017ealostna, a naslednjo pomlad je na gri\u010du na\u0161la ve\u010d mladih zaj\u010dkov, ki so se igrali prav tam, kjer je neko\u010d sedela s svojim prijateljem. In ljudje so govorili, da je tisti gri\u010d “zaj\u010dji gri\u010d” \u2013 v spomin na deklico, ki je u\u010dila ljudi, da ima tudi najmanj\u0161e bitje pravico do mirnega koti\u010dka pod soncem. In ime se je obdr\u017ealo: Zaj\u010dja gorca.”<\/p>\n\n\n\n “Tvoja druga zgodbica je najlep\u0161a,” je priznal Luka.<\/p>\n\n\n\n “No, tvoja je pa bolj izvirna,” je odvrnila Maja.<\/p>\n\n\n\n Vrata so se odprla. V sobo je stopila babica s kro\u017enikom doma\u010dih, sladkih jabol\u010dnih krhljev.<\/p>\n\n\n\n “Sli\u0161im, da si zmagala. Kaj sta preiskovala?” je vpra\u0161ala.<\/p>\n\n\n\n “Ugibava, zakaj se tistemu hribu na Kozjanskem re\u010de Zaj\u010dja gorca,” je pojasnil Luka.<\/p>\n\n\n\n Babica se je usedla in jima ponudila krhlje.<\/p>\n\n\n\n “O, morda je pa moja zgodba prava. Na Kozjanskem je v\u010dasih kar precej su\u0161e. In tisti gri\u010di, ki so hitro pora\u0161\u010deni s travo, a ne dajejo najbolj\u0161ega pridelka, so idealni za pa\u0161o zajcev in divjadi. Na kratko, to je bila gorca, kjer so \u017eiveli zajci. Preprosto.”<\/p>\n\n\n\n “Oh,” sta rekla otroka hkrati, nekoliko razo\u010darana nad enostavnostjo zgodbe.<\/p>\n\n\n\n “Ampak,” je nadaljevala babica z nasmehom, “to \u0161e zdale\u010d ni vse. Ta preprostost je del na\u0161e dedi\u0161\u010dine. V Sloveniji imamo celo vrsto takih “\u017eivalskih” imen, kjer imena povedo, kaj se tam pase ali je doma. Na Koro\u0161kem imamo Medvedjo vas, na Dolenjskem Lisi\u010dji vrh, na Gorenjskem pa celo hrib Srna. Da o zajcih ne govorim. Poglej v seznam imen, Luka, gotovo bo\u0161 na\u0161el zanimiva imena.”<\/p>\n\n\n\n Luka je pobrskal po seznamu: “Ja, res je,” je vzkliknil. “Zaj\u010dica, to je gora, pa Zaj\u010dja gora in Zaj\u010dji hrib in Zaj\u010dje polje, Zaj\u010dji vrh in celo zaselek Zaj\u010dki. \u017de vem, kaj bom napisal,” je zaklical. “Moj spis bo zagotovo najbolj\u0161i.”<\/p>\n\n\n\n A prej je bilo treba pojesti sladke krhlje. Jedla sta in razmi\u0161ljala o Zaj\u010dji gorci. In spoznala, da lahko preprosta beseda \u2013 zajec<\/em> \u2013 vzpodbudi toliko razli\u010dnih, a vseeno podobnih zgodb, ki jih nosijo hrbti na\u0161ih gora.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Vsako ime lahko skriva zgodbo. V\u010dasih je to zgodba o tem, kako je kraj nastal, v\u010dasih pa je to legenda, ki so si jo ljudje izmislili, da bi svet okoli sebe naredili bolj \u010daroben in zanimiv. Danes se bomo popeljali na gri\u010devnato Kozjansko, v svet domi\u0161ljije, kjer bosta Luka in Maja spet odkrivala skrivnosti krajevnih… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-411","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/411","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=411"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/411\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1406,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/411\/revisions\/1406"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=411"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=411"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=411"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}