{"id":448,"date":"2026-02-01T13:58:40","date_gmt":"2026-02-01T12:58:40","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=448"},"modified":"2026-02-16T09:18:16","modified_gmt":"2026-02-16T08:18:16","slug":"%f0%9f%94%b9konjski-vrh","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=448","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Konjski vrh"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ali ste kdaj sli\u0161ali za konja, ki je jedel zvezde? Ali za lete\u010dega konja z nevidnimi krili? Kaj pa o \u0161kratih, ki so dirkali na miniaturnih konjih do vrha gore? Luka in Maja sta odprla Atlas in na\u0161la goro z imenom, ki je vzbudilo njuno domi\u0161ljijo \u2013 Konjski vrh. Zakaj ravno to ime? Ali je tam res \u017eivel \u010daroben konj? Ali je bil to kraj velikih dirk? Ali morda oblika gore spominja na konjski hrbet?<\/p>\n\n\n\n

Pridru\u017eite se jima na potovanju v svet lete\u010dega konja, zvezdnega prahu in viteza s slabim spominom.<\/p>\n\n\n\n

De\u017eevalo je tako mo\u010dno, da je bilo videti, kot da nebo uporablja zalivalko. O\u010de je pod slabo zaprta balkonska vrata tla\u010dil brisa\u010de, da ne bi teklo noter, mama je lovila mokro ma\u010dko, ki je zbe\u017eala skozi priprta vrata, babica pa je trdila, da \u201cjo koleno opozarja, da bo de\u017eevalo \u0161e tri dni\u201d. Luka in Maja sta bila v dnevni sobi, kjer sta se igrala \u010dlovek ne jezi se, pri \u010demer je Maja ravno vrgla \u0161estico, Luka pa je teatralno vzdihoval, kot da je izgubil svetovno prvenstvo. Ko jima je zmanjkalo figuric (ker jih je ma\u010dka odnesla), sta se samo spogledala.<\/p>\n\n\n\n

\u201cNe gre ve\u010d,\u201d je rekla Maja.<\/p>\n\n\n\n

\u201cAtlas Slovenije?\u201d je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u201cAtlas Slovenije,\u201d je slavnostno prikimala Maja. \u201cVsaj zemljevidi ne be\u017eijo pod kav\u010d.\u201c<\/p>\n\n\n\n

Maja je prinesla Atlas in usedla sta se k mizi. Luka je naklju\u010dno odprl karto 88, Mozirje. Oba sta napeto iskala kak\u0161no zanimivo ime.<\/p>\n\n\n\n

\u201cGlej ga,\u201c je vzkliknila Maja: \u201cKonjski vrh! To je gora, saj je vi\u0161ja od 1000 m. In glej, ju\u017eno od Konjskega vrha je Konj\u0161\u010dica. Katero ime bova izbrala?\u201d<\/p>\n\n\n\n

Luka je pomislil: \u201cMeni je v\u0161e\u010d Konjski vrh. Mislim, da vem, kako je dobil ime. Na tem vrhu je neko\u010d \u017eivel lete\u010di konj!”<\/p>\n\n\n\n

Maja je dvignila obrvi: “Lete\u010di konj? Konji ne morejo leteti.”<\/p>\n\n\n\n

“Ta pa je lahko! Bil je \u010daroben konj, Viharnik mu je bilo ime. Imel je belo grivo, ki se je svetila v temi. In najpomembnej\u0161e \u2013 imel je nevidna krila.”<\/p>\n\n\n\n

“Nevidna krila?” je ponovila Maja.<\/p>\n\n\n\n

“Da! Ko je Viharnik za\u010del dirjati, so se njegova nevidna krila razprla in dvignil se je v nebo. Letel je hitreje od vetra, vi\u0161je od orl\u043ev. Ljudje so ga videli samo kot belo bliskanje na nebu.”<\/p>\n\n\n\n

Potem je nadaljeval: “Viharnik je \u017eivel na tem vrhu, ker je bil dovolj visok. Vsak ve\u010der je odletel v oblake in plaval med zvezdami. Zjutraj pa se je vra\u010dal na vrh in po\u010dival.”<\/p>\n\n\n\n

“In kaj se je zgodilo z njim?”<\/p>\n\n\n\n

“Neko\u010d je sre\u010dal Obla\u010dnico \u2013 deklico, ki je tkala oblake. Zaljubila sta se. Viharnik je ostal pri njej med oblaki in se ni ve\u010d vrnil. Ampak vrh je ohranil njegovo ime \u2013 Konjski vrh \u2013 v spomin na najhitrej\u0161ega lete\u010dega konja, ki je kdaj \u017eivel na Zemlji.”<\/p>\n\n\n\n

Maja je razmi\u0161ljala: “Torej je konj postal oblak?”<\/p>\n\n\n\n

“Morda,” je rekel Luka. “Ko vidi\u0161 bel oblak, ki hitro leti po nebu, je morda to Viharnik, ki \u0161e vedno dirja po nebu.”<\/p>\n\n\n\n

Maja se je nasmehnila: “Jaz imam pa svojo teorijo. Na tem vrhu so \u0161krati organizirali konjske dirke!”<\/p>\n\n\n\n

“\u0160krati?” je vpra\u0161al Luka. “\u0160krati so majhni. Kako bi lahko jezdili konje?”<\/p>\n\n\n\n

“Imeli so svoje konje \u2013 majhne konje, velike kot ma\u010dke!” je razlo\u017eila Maja. “\u0160krati so bili navdu\u0161eni nad dirkanjem. Vsak \u0161krat je imel svojega konja \u2013 nekdo je imel rde\u010dega, nekdo \u010drnega, nekdo pik\u010dastega.”<\/p>\n\n\n\n

“In kdaj so dirkali?”<\/p>\n\n\n\n

“Enkrat na leto, ob polni luni, so \u0161krati priredili najve\u010dje konjske dirke v Sloveniji. Pri\u0161li so \u0161krati iz vseh koncev \u2013 iz Kamnika, iz Celja, celo iz Ljubljane. Vsak je pripeljal svojega najhitrej\u0161ega konja.”<\/p>\n\n\n\n

Maja je nadaljevala z navdu\u0161enjem: “Start je bil na dnu hriba. Dirkali so vse do vrha. Prvi \u0161krat, ki je dosegel vrh, je postal kralj \u0161kratov za tisto leto! Dobil je zlato krono in pravico, da odlo\u010da o vseh \u0161kratovskih zadevah.”<\/p>\n\n\n\n

“In kdo je zmagoval?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

“Razli\u010dni \u0161krati. Neko\u010d je zmagal \u0161krat Maks s svojim konjem Bliskom. Naslednje leto \u0161kratka Jana s konjem Strelo. Ampak najbolj\u0161i je bil \u0161krat Tine s konjem Vetrom \u2013 zmagal je trikrat zapored!”<\/p>\n\n\n\n

“In \u0161e vedno dirkajo?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

“Ne ve\u010d,” je rekla Maja \u017ealostno. “Ljudje so za\u010deli prihajati na vrh in \u0161krati so se umaknili. Ampak ime je ostalo \u2013 Konjski vrh \u2013 v spomin na najbolj razburljive dirke, ki so se kdaj zgodile.”<\/p>\n\n\n\n

Luka je pomislil: “Jaz imam \u0161e eno zgodbo. Ta je o konju, ki je jedel zvezde.”<\/p>\n\n\n\n

“Jedel zvezde?” je ponovila Maja.<\/p>\n\n\n\n

“Ja! Konj Zvezdan je bil najlep\u0161i konj na svetu. Imel je kot no\u010d \u010drno grivo in o\u010di, ki so se ble\u0161\u010dale kot diamanti. Ampak najbolj posebno je bilo, da ni jedel sena ali koruze. Jedel je samo zvezdni prah.”<\/p>\n\n\n\n

“Zvezdni prah?”<\/p>\n\n\n\n

“Da! Vsak ve\u010der, ko so zvezde za\u010dele sijati, je Zvezdan od\u0161el na vrh hriba \u2013 na ta vrh \u2013 in \u010dakal. Ko je padel utrinek, je pojedel zvezdni prah.”<\/p>\n\n\n\n

Luka je nadaljeval: “Zvezdan ni potreboval vode. Pil je samo lunino svetlobo. Ko je bila polna luna, je \u0161el na vrh in pil lunine \u017earke, kot bi pil vodo iz potoka.”<\/p>\n\n\n\n

“In kaj se je zgodilo z njim?”<\/p>\n\n\n\n

“Nekega ve\u010dera je Luna videla Zvezdana in se zaljubila vanj. Poslala je srebrno lestev z neba do vrha hriba. Zvezdan je splezal po lestvi in od\u0161el k Luni. Tam je ostal za vedno \u2013 konj, ki \u017eivi na Luni.”<\/p>\n\n\n\n

“Torej \u010de pogleda\u0161 Luno, ga lahko vidi\u0161?” je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

“Ja,” je rekel Luka. “\u010ce zelo dobro pogleda\u0161, lahko vidi\u0161 senco konja na Luni. To je Zvezdan, ki \u0161e vedno je zvezdni prah in pije lunino svetlobo.”<\/p>\n\n\n\n

“To je res lepa zgodba,” je rekla Maja.<\/p>\n\n\n\n

Potem se je zasmejala. “Jaz imam pa sme\u0161no zgodbo! Na tem vrhu je \u017eivel konj z najbolj groznim imenom na svetu \u2013 Groznobrk!”<\/p>\n\n\n\n

“Groznobrk?” je ponovil Luka in se zasmejal.<\/p>\n\n\n\n

“Ja! Pripadal je vitezu Janezu, ki je bil zelo pogumen, ampak tudi zelo pozabljiv. Vitez Janez je hodil po Sloveniji in re\u0161eval ljudi v stiski. Ampak vsaki\u010d, ko je pri\u0161el nekam, je pozabil ime svojega konja.”<\/p>\n\n\n\n

“Kako lahko pozabi\u0161 ime svojega konja?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

“Ker je vitez Janez imel res slab spomin! Neko\u010d je svojega konja klical ‘Blisk’. Naslednji dan ‘Veter’. Tretji dan ‘Strela’. Konj je bil zelo zmeden.”<\/p>\n\n\n\n

Maja je nadaljevala: “Nekega dne je vitez Janez re\u0161il kmeta pred divjim medvedom. Kmet ga je vpra\u0161al: \u201cKako se imenuje tvoj konj?\u201c Vitez Janez je pogledal konja: “Ehm … to je … to je … Groznobrk!”je rekel.<\/p>\n\n\n\n

“Groznobrk?” je ponovil kmet. “To je \u010dudno ime.”<\/p>\n\n\n\n

“Kaj ho\u010dem,” je rekel vitez Janez. “Ampak tako se imenuje.”<\/p>\n\n\n\n

In od takrat naprej je konju ostalo ime Groznobrk. Vsi so se posmehovali, ko so sli\u0161ali to ime. “Kje je vitez Janez?” so spra\u0161evali. “Aha, tam, kjer je Groznobrk!”<\/p>\n\n\n\n

Ko je Groznobrk umrl, so ga pokopali na vrhu hriba. In ljudje so rekli: “Ta vrh naj se imenuje Konjski vrh \u2013 v \u010dast konju z najbolj sme\u0161nim imenom v zgodovini Slovenije.”<\/p>\n\n\n\n

Luka se je glasno zasmejal: “Groznobrk! To je res najbolj\u0161e ime za konja.”<\/p>\n\n\n\n

“Vem,” je rekla Maja ponosno. “In \u0161e danes, \u010de gre\u0161 na Konjski vrh, lahko sli\u0161i\u0161 hrzanje \u2013 to je duh Groznobrka, ki se \u0161e vedno smeje svojemu imenu.”<\/p>\n\n\n\n

Vrata so se odprla in babica je vstopila ter prisedla.<\/p>\n\n\n\n

“Sli\u0161ala sem nekaj o lete\u010dih konjih in \u0161kratih,” je rekla z nasmehom.<\/p>\n\n\n\n

“Babi, raziskujeva Konjski vrh!” je povedala Maja. “Zakaj se imenuje tako?”<\/p>\n\n\n\n

Babica je vzela Atlas in pogledala na karto: “Konjski vrh. To ime je zelo raz\u0161irjeno v Sloveniji \u2013 imamo ve\u010d vrhov in hribov s tem imenom.”<\/p>\n\n\n\n

“Ve\u010d?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

“Ja,” je rekla babica. “Konjski vrh pri Kamniku, Konjski vrh v Trnovskem gozdu, Konjsko brdo, Konjsko sedlo, pa gora Konjsko \u2026 To pomeni, da je bilo ime povezano z ne\u010dim pomembnim.”<\/p>\n\n\n\n

“S \u010dim?” sta vpra\u0161ala hkrati.<\/p>\n\n\n\n

“Z obliko ali z zgodovino,” je pojasnila babica. “V\u010dasih je vrh dobil ime, ker je njegova oblika spominjala na konjski hrbet \u2013 oblino, zaobljeno kot je zaobljen greben konja. V\u010dasih pa zato, ker so tam vodili konje \u010dez hribe \u2013 bila je konjska pot.”<\/p>\n\n\n\n

“Torej ni bilo lete\u010dih konj?” je bil razo\u010daran Luka.<\/p>\n\n\n\n

Babica se je nasmehnila: “Morda ne lete\u010dih. Ampak konji so bili zelo pomembni. Brez konj ljudje ne bi mogli prepeljati tovora \u010dez hribe. Konj je bil njihov avto, njihov tovornjak, njihov prijatelj.”<\/p>\n\n\n\n

“In so resni\u010dni konji tudi lepi kot Zvezdan in Viharnik?” je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

“Zelo lepi,” je rekla babica. “In zvesti. Konj je poznal vsako pot, vsako nevarnost. \u010ce si imel dobrega konja, si imel zaklad.”<\/p>\n\n\n\n

Babica je vstala in iz \u017eepa potegnila nekaj zavitega v papir: “Prinesla sem vama nekaj.” Razvila je papir \u2013 v njem so bili ingverjevi keksi v obliki konj.<\/p>\n\n\n\n

“Konjski keksi!” sta vzkliknila otroka.<\/p>\n\n\n\n

“Seveda,” je rekla babica. “Konjski vrh zaslu\u017ei konjske kekse. In vedita \u2013 vsak konj v va\u0161ih zgodbah, od Viharnika do Groznobrka, nosi nekaj resnice. Konji so res bili \u010darobni \u2013 ne zato, ker so leteli, ampak zato, ker so bili zvesti, mo\u010dni in pogumni.”<\/p>\n\n\n\n

“Kot pravi prijatelji,” je rekla Maja.<\/p>\n\n\n\n

“To\u010dno tako,” je potrdila babica. “In zato je ime Konjski vrh tako lepo \u2013 spominja nas na \u017eivali, ki so bile ve\u010d kot samo \u017eivali. Bile so dru\u017einski prijatelji.”<\/p>\n\n\n\n

Luka in Maja sta jedla kekse in gledala skozi okno. \u0160e vedno je de\u017eevalo, ampak zdaj jima ni bilo ve\u010d dolg\u010das. V mislih sta \u017ee dirjala na konjskih hrbtih po Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Ali ste kdaj sli\u0161ali za konja, ki je jedel zvezde? Ali za lete\u010dega konja z nevidnimi krili? Kaj pa o \u0161kratih, ki so dirkali na miniaturnih konjih do vrha gore? Luka in Maja sta odprla Atlas in na\u0161la… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-448","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/448","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=448"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/448\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1122,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/448\/revisions\/1122"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=448"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=448"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=448"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}