{"id":450,"date":"2026-02-01T14:06:23","date_gmt":"2026-02-01T13:06:23","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=450"},"modified":"2026-02-16T07:02:22","modified_gmt":"2026-02-16T06:02:22","slug":"%f0%9f%94%b9kamrica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=450","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Kamrica"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kaj \u010de bi se danes podali na izlet na Kamrico?
V bli\u017eini Lisce, znanega pohodni\u0161kega cilja, se  dviga vzpetina, ki jo marsikdo spregleda, a nosi svojo zgodbo.  Prisluhnimo Luki in Maji, ko razmi\u0161ljata o nastanku imena te vzpetine.<\/p>\n\n\n\n

V dnevni sobi je potekala prava mala drama. Luka ni mogel najti druge nogavice, Maja je ni hotela iskati namesto njega, babica pa je prisegala, da je nogavica \u00bbpobegnila v bolj\u0161i svet\u00ab.
Ko je Luka kon\u010dno na\u0161el nogavico (Pod hladilnikom! Le kako je lahko za\u0161la tja), sta se oba sesedla na kav\u010d od smeha. Njihova oran\u017ena ma\u010dka se je smukala okli njunih nog in se ni prav ni\u010d po\u010dutila krivo.
\u00bbKako je pa pri\u0161la tja?\u00ab je vpra\u0161ala Maja in bo\u017eala Pufija.
\u00bbNimam pojma,\u00ab je rekel Luka. \u00bbAmpak mislim, da bi moral kdo napisati knjigo o tem.\u00ab
\u00bbAli pa atlas,\u00ab je rekla Maja, ki ga ni pozorno poslu\u0161ala in je \u017ee razmi\u0161ljala o nenavadnih imenih.
Luka je dvignil obrvi: \u00bbAtlas nogavic?\u00ab
\u00bbNe, ne, na pravi atlas mislim. Tisti najin.\u00ab
In tako sta po jutranji nogavi\u010dni katastrofi odprla Atlas Slovenije, ker je bil to edini predmet v stanovanju, ki se ni izgubljal.<\/p>\n\n\n\n

Listala sta po knjigi in iskala zanimivo ime.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbGlej,\u00ab je zaklicala Maja, \u00bbtukaj, severno od Sevnice. Zraven Mir\u010devega hriba je Kamrica.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Pokazala je s prstom na vzpetino v razdelku A2 na karti 133, Sevnica.<\/p>\n\n\n\n

Luka je pokimal. \u00bbRes nenavadno ime. \u017de kamra je zelo majhna soba v kme\u010dki hi\u0161i, ponavadi spalnica na podstre\u0161ju, kamrica pa \u2026 le kako majhna mora biti taka spalnica.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbSaj je vseeno\u00ab, je vzkliknila Maja. Jaz sem prva, si \u017ee sestavljam zgodbico.  Na tem hribu je imela velikanka svojo spalnico!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbVelikanka?\u00ab je vpra\u0161al Luka. \u00bbVelikanka bi vendar potrebovala ogromno spalnico!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPrav zato je zgodba sme\u0161na,\u00ab je rekla Maja. \u00bbVelikanka Marta je bila najvi\u0161ja velikanka v Sloveniji \u2013 visoka trideset metrov! Ampak imela je skrivnost \u2013 rada je spala v majhnih prostorih. Velike sobe so se ji zdele preve\u010d prepi\u0161ne, preve\u010d odprte. Varneje se je po\u010dutila v majhnih, tesnih prostorih.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTorej si je zgradila majhno spalnico?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTo\u010dno! Poiskala je \u0161e kar visok hrib, \u010dez 800 m. Na pobo\u010dju je izdolbla majhno votlino \u2013 komaj dovolj veliko, da se je lahko zvila vanjo. Za velikanko je bila to resni\u010dna kamrica \u2013 drobcena spalnica. Ampak Marta je tam spala najbolje. Zvila se je kot ma\u010dka in spala kot dojen\u010dek.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Luka je podvomil. \u00bbNo ja, jaz ne morem spati ves zvit.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Maja pa je nadaljevala: \u00bbOna pa. Drugi velikani so se no\u010devali iz nje. \u00bbMarta ima najmanj\u0161o spalnico v velikanovski zgodovini!\u00ab so govorili. Ampak Marta se ni zmenila zanje. Vsak ve\u010der se je zvila v svojo kamrico in sanjala sladke sanje.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbIn ljudje so izvedeli za to?\u00ab je zanimalo Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbJa! Va\u0161\u010dani so videli velikanko, kako gre v hrib vsak ve\u010der. Rekli so: \u00bbPoglej, Marta gre v svojo kamrico spat!\u00ab In od takrat naprej je hrib dobil ime Kamrica \u2013 po majhni spalnici v velikem hribu.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Luka je pomislil. \u00bbJaz imam svojo zgodbo. V tem hribu so \u0161krati imeli svojo skrivno kamrico \u2013 sobo za shranjevanje zakladov!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbZakladov?\u00ab je ponovila Maja.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbJa! \u0160krati iz okoli\u0161kih vasi so zbirali najdragocenej\u0161e stvari \u2013 zlatnike, bisere, kristale. Ampak kje naj bi jih shranili? \u0160kratje nimajo bank! Potrebovali so varno mesto.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbIn izbrali so ta hrib?\u00ab je uganila Maja.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTo\u010dno! Izkopali so majhno sobo globoko v hribu. Bila je tako majhna, da je vanjo lahko vstopil samo po en \u0161krat naenkrat. To je bila njihova kamrica \u2013 majhna zakladnica,\u00ab je dejal Luka in razlo\u017eil: \u00bbVsak \u0161krat je imel klju\u010d od kamrice. Ko je hotel nekaj shraniti, je moral po\u010dakati, da drugi \u0161krat izstopi. Notranjost je bila polna zlatih kovan\u010dkov, srebrnih pladnjev, dragih kamnov. Ampak prostor je bil tako majhen, da so se stvari nakopi\u010dile do stropa.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbIn kaj se je zgodilo?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNeko\u010d je \u0161krat Miha prinesel prevelik zaklad \u2013 velik zlat kelih. Ko ga je hotel potisniti v kamrico, je ta po\u010dila! Vse zlato se je razsulovpo hribu. \u0160krati so bili obupani.<\/p>\n\n\n\n

“Tam je bila \u0161kratova kamrica \u2013 majhna soba, ki je bila prepolna zakladov,” so od tistega dne naprej ljudje govorili.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTorej je zaklad \u0161e tam?\u00ab je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbMorda,\u00ab je rekel Luka z nasme\u0161kom. \u00bbMorda \u0161e vedno le\u017ei pod travo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Maja se je nasmehnila. \u00bbBova \u0161la gledat? Zdaj pa poslu\u0161aj \u0161e mojo  zgodbo o vili, ki je imela sobico  za utrujene popotnike.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbVila je imela hotel?\u00ab je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbOh, ne hotel \u2013 samo eno sobico. To je bila Vila Zora, ki  je na tem hribu \u017eivela. Bila je prijazna in vedno ji je bilo hudo, ko je videla utrujene popotnike, ki so hodili mimo. “Kam greste?” jih je spra\u0161evala. “Na drugo stran hriba,” so rekli. “Ampak, tako smo utrujeni. Vsaj malo bi se radi spo\u010dili.” No, Vila Zora je imela \u010darobno mo\u010d \u2013 pa je ustvarila sobico v hribu. Rekla je: “Tukaj, po\u010divajte v moji kamrici!” In s \u010darobnim rekom Flumidarakarumba je v hribu nastala majhna soba z mehko posteljo, toplimi odejami in vonjem po sivki.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbSamo ena soba?\u00ab je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbJa, samo ena. Vila ni bila bogata, lahko je ustvarila samo eno sobico. Ampak bila je najlep\u0161a kamrica v Sloveniji \u2013 topla, mirna, varna. Popotniki so spali kot angeli.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbIn \u0161e obstaja?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbMorda,\u00ab je rekla Maja. \u00bbGovorijo, da \u010de si resni\u010dno utrujen in i\u0161\u010de\u0161 po\u010ditek, lahko najde\u0161 kamrico vile Zore. Ampak vanjo lahko pride\u0161 samo, \u010de ima\u0161 \u010disto srce.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Vrata so se odprla in babica je vstopila z nasmehom. \u00bbSli\u0161ala sem nekaj o velikankah in vilah,\u00ab je rekla. \u00bbKateri hrib raziskujeta?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKamrico, babi!\u00ab je povedala Maja. \u00bbZakaj se imenuje kot majhna soba?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Babica je sedla zraven njiju in vzela atlas. \u00bbKamrica. To je res posebno ime. In povezano je z besedo, ki jo danes skoraj ne uporabljamo ve\u010d \u2013 kamra ali kamrica, kar pomeni majhna soba, pogosto spalnica.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbAmpak zakaj bi hrib poimenovali po sobi?\u00ab je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKer je morda na hribu ali v hribu bila prava majhna sobica,\u00ab je pojasnila babica. \u00bbV\u010dasih so ljudje imeli v hribih majhna zaveti\u0161\u010da \u2013 votline, jame, majhne ko\u010de. Tja so se zatekli, ko jih je ujela nevihta. Tam so preno\u010dili, ko so potovali \u010dez hribe.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTorej je bila to kot hotelska soba?\u00ab je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTako nekako,\u00ab se je nasmehnila babica. \u00bbSamo veliko bolj preprosta je bila. Morda je bila to samo votlina, dovolj velika za enega ali dva \u010dloveka. Ljudje so ji rekli \u00bbkamrica\u00ab \u2013 majhna soba v hribu. In tako je hrib dobil ime.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbAli pa je hrib sam majhen, kot sobica?\u00ab je predlagal Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTudi to je mo\u017eno,\u00ab je prikimala babica. \u00bbSkoraj vsak kraj, voda ali vzpetina v Sloveniji ima dvojnika ali izpeljanko svojega imena. Kamrica je ena sama.\u00ab Vstala je in dvignila ko\u0161arico, ki jo je prej odlo\u017eila na tla. \u00bbPrinesla sem vama nekaj posebnega.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

V ko\u0161arici so bili mini, komaj za gri\u017eljaj veliki kola\u010dki.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbMini kola\u010dki!\u00ab je vzkliknil Luka.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbSeveda,\u00ab je rekla babica. \u00bbKamrica je majhna, zato sem prinesla majhne kola\u010dke. Vsak je kot majhna sobica \u2013 majhen, ampak popoln.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Maja je vzela mini kola\u010dek. \u00bbBabi, ali je na tem hribu res \u0161e kak\u0161na votlina ali jama?\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTega pa ne vem,\u00ab je rekla babica odkrito. \u00bbMorda je, morda ni. Ampak ime je ostalo \u2013 in spominja nas, da so bile v\u010dasih tudi majhne stvari zelo pomembne. Majhna soba je pomenila varnost, toploto, po\u010ditek.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKot soba za goste vile Zore,\u00ab je rekla Maja.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTo\u010dno tako,\u00ab je potrdila babica. \u00bbVajine zgodbe nosijo resnico \u2013 ne v vilah in velikankah, ampak v ideji, da je kamrica prostor varnosti. In to je najlep\u0161e \u2013 ko majhen prostor postane najve\u010dje zavetje.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Kaj \u010de bi se danes podali na izlet na Kamrico?V bli\u017eini Lisce, znanega pohodni\u0161kega cilja, se  dviga vzpetina, ki jo marsikdo spregleda, a nosi svojo zgodbo.  Prisluhnimo Luki in Maji, ko razmi\u0161ljata o nastanku imena te vzpetine. V… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-450","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/450","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=450"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/450\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1110,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/450\/revisions\/1110"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=450"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=450"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=450"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}