{"id":641,"date":"2026-02-05T08:21:25","date_gmt":"2026-02-05T07:21:25","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=641"},"modified":"2026-02-16T10:15:37","modified_gmt":"2026-02-16T09:15:37","slug":"%f0%9f%94%b9macka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=641","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Ma\u010dka"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vsak de\u017eeven dan ima v sebi malo \u010darovnije \u2013 ko kapljice drsijo po oknih in je zunaj preve\u010d mra\u010dno, se v toplini doma skrivnost kar sama ponuja. Maja in Luka se takrat pogosto spomnita na stari Atlas Slovenije. V tak\u0161nih trenutkih je radovednost najve\u010dja \u2013 ne ve\u0161, kaj najde\u0161, in ne ve\u0161, kam te bo popeljala zgodba. Kot bi odprl knjigo, v kateri se na vsaki strani skriva majhna skrivnost: bo to to\u010dka na zemljevidu, ki nosi ime po ne\u010dem najve\u010dkrat neopaznem ali pa morda krasi celo podobo pokrajine z nenavadnim navdihom?<\/p>\n\n\n\n

Ko Maja pogleda Luko, ve, da sta pripravljena: “Danes i\u0161\u010deva nekaj posebnega. Nekaj, \u010desar se ne najde na vsakdanjih poteh.”<\/p>\n\n\n\n

De\u017eevno popoldne je zavesilo okna v drobne kapljice, iz kuhinje se je sli\u0161alo babi\u010dino popevanje, ko je pekla pi\u0161kote.<\/p>\n\n\n\n

“Si za to, da poi\u0161\u010deva v Atlasu kaj posebnega? je vpra\u0161ala Maja. “Mene prav mika, saj je zunaj preve\u010d mra\u010dno.”<\/p>\n\n\n\n

Luka prikima in vzdihne: “Pa poglejva, kam naju Atlas vodi.”
Maja je segla po knjigi. “Prav. Odprem in i\u0161\u010dem!”<\/p>\n\n\n\n

Oba sta se sklonila nad knjigo, Maja pa je za\u010dela s prstom drseti po strani, ki jo je naklju\u010dno odprla.<\/p>\n\n\n\n

“Glej, Ma\u010dka! Ma\u010dka blizu \u0160kofljice!” je skoraj zavpila od navdu\u0161enja.<\/p>\n\n\n\n

“Si lahko misli\u0161,” se je za\u010dudil Luka, “hrib, pa ima ma\u010dje ime. Tekmujva, kdo bo na\u0161el bolj\u0161o razlago o nastanku imena. Jaz za\u010dnem prvi!<\/p>\n\n\n\n

Neko\u010d, pred davnimi leti, je pri \u0160kofljici \u017eivela ogromna, prelepa ma\u010dka z imenom Mici. Mici je imela zelo rada sonce in spanje. Vsak dan se je povzpela na ta hrib, tam je imela najbolj\u0161i razgled in bilo je zelo udobno. Ma\u010dka je bila tako velika, da je njen rep segal v eno vas, njeni brki pa so bo\u017eali hi\u0161e v drugi. Nekega dne je zaspala tako trdno, da se je njeno telo za\u010delo stapljati v hrib, njena mehka dlaka pa je postala trava. Od takrat naprej so ljudje govorili: “Poglej, tam je ma\u010dkin hrib, kjer Mici spi!” In s\u010dasoma so ga poimenovali preprosto Ma\u010dka.”<\/p>\n\n\n\n

Maja je nekaj \u010dasa razmi\u0161ljala, potem pa  samozavestno rekla:
“Zanimiva zgodba, ampak moja je bolj\u0161a! Dobro. Neko\u010d davno, ko so bili okoli \u0160kofljice \u0161e sami gozdovi, je na robu doline stal majhen prijazen hrib. Bil je zelen, z mehkim travnatim vrhom in prijetno senco ob vzno\u017eju, kamor so ljudje pogosto vodili svoje \u017eivali na pa\u0161o. A hrib je bil \u017ealosten.
Vsak dan je gledal proti drugim gri\u010dem in razmi\u0161ljal: “Vsi imajo ime \u2013 le jaz ga nimam. Nih\u010de me ne pokli\u010de, nih\u010de mi ne re\u010de \u2019dober dan\u2019.”<\/p>\n\n\n\n

Nekega poletnega ve\u010dera se je po dolini sprehajala majhna siva ma\u010dka. Bila je radovedna, kot so pa\u010d ma\u010dke pa\u010d  in iskala je kraj, kjer bi lahko prespala. Ko je zagledala hrib, ki se je v mese\u010dini svetil kot mehka odeja, se je po\u010dasi povzpela nanj. “Kar udobno je tukaj,” je zamijavkala, se raztegnila in zaspala. Luna je ne\u017eno sijala nanjo in na hrib in iz doline je bilo videti, kot da na hribu le\u017ei velika, spe\u010da ma\u010dka \u2013 s hrbtom, repom in mehko zaobljenim vratom. Ko so ljudje zjutraj vstali, so pokazali proti hribu: “Glej ga, zdi se, kot bi na hribu le\u017eala ogromna ma\u010dka!” In tako je dobil ime. Od takrat naprej se hrib ponosno imenuje Ma\u010dka in pravijo, da \u010de pride\u0161 tja ob mirni, svetli no\u010di, \u0161e vedno sli\u0161i\u0161 tiho predenje vetra po travi \u2014 kot bi stara ma\u010dka \u0161e vedno spala na svojem hribu.”<\/p>\n\n\n\n

Vrata so se odprla in babica je vstopila. Na pladnju je nosila tople, pravkar pe\u010dene pi\u0161kote in zeli\u0161\u010dni \u010daj.
“Kaj pa sta danes ujela?” je vpra\u0161ala.
Maja je skoraj zapela: “Na\u0161la sva ma\u010dji hrib! No ja, hrib Ma\u010dka … Kako je pa zares dobil tako ime? Kdo mu je dal ime, kdo je videl ma\u010dko?”
Babica se je nasmejala: “Neko\u010d so ljudje radi poimenovali vzpetine in reke in doline po tem, kar so videli, po oblikah in po \u017eivalih. Tako je nastala cela “ma\u010dja dru\u017eina” krajinskih imen. Mogo\u010de je bila res tu neko\u010d ma\u010dka, mogo\u010de pa je samo nekdo v \u0161ali rekel “ma\u010dka” in ime je ostalo. Zagotovo je \u0161e veliko imen v Sloveniji, ki so povezana z ma\u010dkami. Poi\u0161\u010dita jih v Atlasu.”<\/p>\n\n\n\n

“Oh, babi, kako naj pa i\u0161\u010deva? Ve\u0161 koliko imen je na vsaki karti? To bi bil zelo dolgo\u010dasen opravek. Brskati po vseh teh straneh in iskati kot iglo v senu,” je poto\u017eila Maja.<\/p>\n\n\n\n

Babica se je nasmehnila: “Zelo preprosto je. Seveda ni treba iskati po kartah kar tako, na pamet. Glej, tule na koncu knjige je imensko kazalo.”<\/p>\n\n\n\n

Odprla je Atlas in pokazala na seznam. “Vidi\u0161, tule je legenda, da ve\u0161, kaj si na\u0161la, goro, pokrajino, naselje ali vodo. Zdaj pa poskusi poiskati vse, kar je povezano z ma\u010dkami.”<\/p>\n\n\n\n

Maja je odprla seznam pri \u010drki M. “M, mac, ma\u010d \u2026 glej glej, Ma\u010dji dol, Ma\u010dji potok, Ma\u010dkov gri\u010d! Glej, koliko je teh imen! In koliko naselij Ma\u010dek je, en, dva tri \u2026 deset jih je!”<\/p>\n\n\n\n

Luka ji je \u0161kilil \u010dez rame in s prstom pokazal na celo vrsto ma\u010djih imen: “Ma\u010dkar, Ma\u010dkove Grabe pa Ma\u010dkova glava. Dajva, poi\u0161\u010diva, kje je Ma\u010dkova glava.  Za imenom je \u010drka g, torej je to vzpetina. Poglejva ali je gora ali hrib.”<\/p>\n\n\n\n

Maja je poiskala karto \u0161tevilko 198 in jo odprla: “Kje pa je ta vzpetina?”<\/p>\n\n\n\n

“Ne vem,” je priznal Luka. “\u0160e enkrat poglejva seznam. Za \u0161tevilko je oznaka B2. Kaj to pomeni, babi?”<\/p>\n\n\n\n

“Vsaka karta je razdeljena na 2 stolpca in 3 vrstice. Na 6 enakih delov. Prvi stolpec je vedno A, drugi pa B In potem i\u0161\u010demo po razdelkih od 1 do 3. Vzpetina Ma\u010dkova glava je v razdelku B2. Poi\u0161\u010di jo.”<\/p>\n\n\n\n

“Ja, pa res. Glej jo, prav na sredi je. In visoka je malo ve\u010d kot 1000 m, torej je gora.”<\/p>\n\n\n\n

Luka se je zamislil: “Si predstavlja\u0161, da vsaka vzpetina z imenom Ma\u010dka pono\u010di sanja svoje ma\u010dje sanje? Ena o lovu, druga o spanju, tretja pa o skrivnostih, ki se nikoli ne izre\u010dejo.”<\/p>\n\n\n\n

V tistem Maja zapre Atlas s \u0161irokim nasmehom: “Najina Ma\u010dka danes ni ve\u010d le ime \u2013 postala je za\u010detek nove pustolov\u0161\u010dine. In naslednji\u010d, ko bom spet brskala po atlasu, bom iskala, ali se za \u0161e kak\u0161nim imenom skriva pravljica o \u017eivali.”<\/p>\n\n\n\n

Babica ponudi pi\u0161kote: “Nikoli ne pozabita: prava lepota imen ni v tem, kako zvenijo, ampak kaj vse v sebi nosijo. V\u010dasih zgodba zraste iz naklju\u010dja, drugi\u010d iz domi\u0161ljije, tretji\u010d iz preteklosti. Naj vajin atlas nikoli ne ostane brez novih zgodb!”<\/p>\n\n\n\n

Ko de\u017e \u0161e vedno \u0161krta po oknu in se soba napolni z zvezdnatim vonjem zeli\u0161\u010d, Luka in Maja v mislih brskata po prihodnjih pustolov\u0161\u010dinah. Morda je naslednji skrivnostni hrib \u017ee \u010disto blizu \u2013 treba ga je le najti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Vsak de\u017eeven dan ima v sebi malo \u010darovnije \u2013 ko kapljice drsijo po oknih in je zunaj preve\u010d mra\u010dno, se v toplini doma skrivnost kar sama ponuja. Maja in Luka se takrat pogosto spomnita na stari Atlas Slovenije…. Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-641","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/641","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=641"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/641\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1135,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/641\/revisions\/1135"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=641"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=641"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=641"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}