{"id":769,"date":"2026-02-11T01:55:29","date_gmt":"2026-02-11T00:55:29","guid":{"rendered":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=769"},"modified":"2026-02-16T02:59:34","modified_gmt":"2026-02-16T01:59:34","slug":"%f0%9f%94%b9misji-hrib","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skrinjica.si\/?p=769","title":{"rendered":"\ud83d\udd39Mi\u0161ji hrib"},"content":{"rendered":"\n

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice<\/em><\/a>, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Luka in Maja sta odprla Atlas in med krajema Podtabor in \u017dvir\u010de, v Suhi krajini na\u0161la hrib, ki ima zanimivo ime. Pa ni tako majhen. Zakaj ravno to ime? Ali so tam res \u017eivele posebne mi\u0161i? Ali pa je bil hrib v\u010dasih tako majhen kot mi\u0161ka? Ali morda oblika hriba spominja na mi\u0161je u\u0161esce? Pridru\u017eite se jima na potovanju v svet podzemnih dvorcev, neustra\u0161nih malih junakov in mi\u0161je glasbe, ki je o\u010darala cel gozd.<\/p>\n\n\n\n

Zunaj je pihalo tako mo\u010dno, da so se drevesa klanjala kot plesalci. O\u010de je popravljal ograjo na vrtu, ki jo je veter skoraj odnesel, mama je lovila rjuhe, ki so zbe\u017eale z vrvi, babica pa je mirno pletla in pripovedovala, da “bo vetrovno \u0161e do ve\u010dera, potem bo pa mir”. Luka in Maja sta bila v sobi, kjer sta posku\u0161ala sestaviti sestavljanko, ampak veter je kar naprej odpiral okno in razpihal del\u010dke po tleh.<\/p>\n\n\n\n

“Tako ne gre ve\u010d,” je rekel Luka in pobral \u0161e en delec s tal.<\/p>\n\n\n\n

“Atlas Slovenije?” je predlagala Maja.<\/p>\n\n\n\n

“Atlas Slovenije,” je prikimal Luka. Vsaj zemljevidi ne odletijo skozi okno.<\/p>\n\n\n\n

Maja je prinesla Atlas in usedla sta se na preprogo. Luka je naklju\u010dno odprl karto in za\u010dela sta iskati. Maja je pokazala s prstom: “Poglej \u2013 Mi\u0161ji hrib! To mora biti pravzaprav hrib\u010dek, \u010de se imenuje po mi\u0161ih.”<\/p>\n\n\n\n

Luka se je nasmehnil: “Meni se zdi, da vem, zakaj se tako imenuje. Na tem hribu je neko\u010d \u017eivela mi\u0161ja kraljica!”<\/p>\n\n\n\n

“Mi\u0161ja kraljica?” je ponovila Maja z za\u010dudenim glasom.<\/p>\n\n\n\n

“Ja! Imenovala se je Pisklja in bila je najmanj\u0161a kraljica na svetu, ampak tudi najpametnej\u0161a. Nosila je zlato krono, ki so jo stkale paj\u010devke iz najfinej\u0161ih zlatih nitk. Bila je tako majhna, da je stala na mandeljnu.”<\/p>\n\n\n\n

Majo je zanimalo: “In kaj je po\u010dela ta mi\u0161ja kraljica?”<\/p>\n\n\n\n

“Vladala je vsem mi\u0161im v tistem predelu. Pod hribom je bil velik podzemni grad z dvoranami in sobami. Stene so bile oblo\u017eene z mehkim mahom, tla pokrita s cvetnimi listi. V veliki dvorani je stal prestol iz orehove lupine.”<\/p>\n\n\n\n

Luka se je ustavil, se popraskal po glavi in nadaljeval: “Kraljica Pisklja je vsak dan sprejemala druge mi\u0161i, ki so prihajale s te\u017eavami. Ena mi\u0161 je povedala, da ji grozi sova. Pisklja je namignila, naj si izkoplje ve\u010d izhodov iz brloga. Druga mi\u0161 je povedala, da ne najde dovolj hrane za zimo. Pisklja ji je pokazala skrivno shrambo pod starimi bukvami.”<\/p>\n\n\n\n

“Torej je bila dobra kraljica?”<\/p>\n\n\n\n

“Najbolj\u0161a! Ampak nekega dne je pri\u0161la velika nevarnost. Gozdar je za\u010del sekati drevesa na hribu. Vse mi\u0161i so bile prestra\u0161ene. Kaj zdaj? Kje bodo \u017eivele?”<\/p>\n\n\n\n

Maja je prisluhnila: “In kaj je naredila kraljica?”<\/p>\n\n\n\n

“Pisklja je sklicala vse mi\u0161i in jim naro\u010dila, kaj naj storijo. In res, pono\u010di so odnesle gozdarjeve sekire in jih skrile tako dobro, da jih nikoli ni na\u0161el. Gozdar je bil tako zmeden, da je od\u0161el in pustil hrib pri miru.”<\/p>\n\n\n\n

“Tako,” je rekel Luka, “je kraljica Pisklja re\u0161ila Mi\u0161ji hrib. In ime se je obdr\u017ealo.”<\/p>\n\n\n\n

“To je \u010dudovita zgodba,” je rekla Maja.<\/p>\n\n\n\n

Potem se je zasmejala: “Ampak jaz imam bolj sme\u0161no zgodbo! Na tem hribu je \u017eivela mi\u0161 po imenu Strahopeta!”<\/p>\n\n\n\n

“Strahopeta?” je ponovil Luka.<\/p>\n\n\n\n

“Ja! Bila je najbolj strahopetna mi\u0161 dale\u010d naokrog. Bala se je vsega \u2013 senc, \u0161elestenja listov, lastnega repa! Ko je videla svoj odsev v lu\u017eici, je pisknila in zbe\u017eala.”<\/p>\n\n\n\n

Maja je nadaljevala: “Druge mi\u0161i so jo vedno tola\u017eile. ‘Strahopeta, to je le veter,’ so ji govorile. Ampak ona se je tresla. ‘To je pajek!’ je pisknila. Vse mi\u0161i so bile \u017ee naveli\u010dane njenega strahu.”<\/p>\n\n\n\n

“In kaj se je zgodilo z njo?”<\/p>\n\n\n\n

“Nekega dne je pri\u0161la v gozd velika nevarnost \u2013 kuna. Vse mi\u0161i so zbe\u017eale in se skrile. Ampak Strahopeta je bila tako prestra\u0161ena, da je pozabila, kje je njen brlog. Tekala je gor in dol po hribu in pri tem tako glasno pisknila, da je zbudila celotni gozd.”<\/p>\n\n\n\n

Luka se je zasmejal: “In potem?”<\/p>\n\n\n\n

“Njen pisk je bil tako glasen in tako dolg, da je prepla\u0161il kuno! Kuna je mislila, da je to alarmni signal in da jo bo zdaj pohamal kak\u0161en volk. Pobegnila je iz gozda in se ni ve\u010d vrnila. Strahopeta je postala junak!”<\/p>\n\n\n\n

Maja je zaklju\u010dila: “Od takrat naprej so mi\u0161i rekle, da je Strahopeta re\u0161ila njihov hrib. Ljudje pa so, ko so sli\u0161ali zgodbo, poimenovali ta hrib Mi\u0161ji hrib \u2013 v spomin na najbolj strahopetno mi\u0161, ki je postala najbolj pogumna.”<\/p>\n\n\n\n

Luka je bruhnil v smeh: “Strahopeta, ki je prepla\u0161ila kuno!”<\/p>\n\n\n\n

Ravno takrat so se odprla vrata in babica je vstopila s pladnjem. “Sli\u0161ala sem nekaj o mi\u0161jih kraljicah in strahopetcih,” je rekla veselo.<\/p>\n\n\n\n

“Babi, raziskujeva Mi\u0161ji hrib!” je povedal Luka. “Zakaj se imenuje tako?”<\/p>\n\n\n\n

Babica je prisedla in pogledala v Atlas. “Mi\u0161ji hrib. To ime ni tako redko, kot mislita. Velikokrat so hribe ali naselja poimenovali po \u017eivalih, ki so tam \u017eivele.”<\/p>\n\n\n\n

“Torej so res bile tam mi\u0161i?” je vpra\u0161ala Maja.<\/p>\n\n\n\n

“Seveda,” je rekla babica. “Ampak ne samo mi\u0161i. V gozdovih so \u017eivele poljske mi\u0161i, gozdne mi\u0161i, pa kak\u0161na podgana tudi. Bile so povsod \u2013 pod koreninami, v duplih, med kamni.”<\/p>\n\n\n\n

“In zakaj ravno ta hrib?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

Babica je razmi\u0161ljala: “Morda zato, ker je bil hrib prekrit s travo in grmovjem \u2013 popoln dom za mi\u0161i. Morda zato, ker je bil manj\u0161i od drugih hribov naokoli in so mu ljudje rekli ‘mi\u0161ji’ \u2013 majhen kot mi\u0161ka. Ali pa zato, ker so lovci opazili veliko mi\u0161jih sledi.”<\/p>\n\n\n\n

“In so resni\u010dne mi\u0161i tako pogumne kot Strahopeta?” je vpra\u0161al Luka.<\/p>\n\n\n\n

“Pogumnej\u0161e,” je rekla babica. “Mi\u0161 je majhna \u017eival v velikem svetu. Vsak dan se mora izogniti sovam, lisicam, kunam. Vsak dan mora najti hrano in skrbeti za mladi\u010de. To je pravi pogum. In v Sloveniji imamo mno\u017eico zemljepisnih imen na temo mi\u0161i, poi\u0161\u010dita v seznamu.”<\/p>\n\n\n\n

Luka je polistal po seznamu: “Joj, pa res: Mi\u0161i, Mi\u0161inci, Mi\u0161ja dolina, Mi\u0161ja vas in Mi\u0161ji dol, pa \u0161e jih je. Neverjetno!”<\/p>\n\n\n\n

Babica se je nasmehnila in dvignila pladenj: “Pa \u0161e mi\u0161ji pi\u0161koti za posladek, majhni okrogli pi\u0161koti z u\u0161esci \u2013 vidita? Kot prave mi\u0161ke.”<\/p>\n\n\n\n

Luka in Maja sta jemala male mi\u0161ke in jedla. Res so bili videti kot male mi\u0161ke. K sre\u010di so imele okus po \u010dokoladi.<\/p>\n\n\n\n

“Vedita,” je nadaljevala babica, “vsaka mi\u0161 v vajinih zgodbah je del\u010dek resnice. Mi\u0161i res gradijo \u2013 svoje zapletene rove in hodnikepogosto z ve\u010d vhodi. V notranjosti imajo razli\u010dne prostore za spanje, shranjevanje hrane in varno zavetje za mladi\u010de. Mi\u0161i sicer nimajo kraljice, v\u010dasih je samec tisti, ki poskrbi za red v skupini. In mi\u0161i imajo svoj jezik \u2013 piskanje, s katerim se sporazumevajo, ampak so njihovi glasovi tako zelo visoki, da jih \u010dlove\u0161ko uho ne zazna.”<\/p>\n\n\n\n

“Kot pravi arhitekti in glasbeniki,” je rekla Maja.<\/p>\n\n\n\n

“To\u010dno tako,” je potrdila babica. “In zato je ime Mi\u0161ji hrib tako prijetno \u2013 spominja nas, da so tudi najmanj\u0161e stvari pomembne. Tudi najmanj\u0161a \u017eival ima svojo vlogo v naravi, svoj dom, svoje \u017eivljenje.”<\/p>\n\n\n\n

Luka in Maja sta pojedla pi\u0161kote in pogledala skozi okno. Veter je \u0161e vedno pihal, ampak ne ve\u010d tako mo\u010dno. V mislih sta \u017ee raziskovala podzemne hodnike in poslu\u0161ala mi\u0161je piske med starimi drevesi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbi lahko prisluhne\u0161 v podkastu Babi bere pravljice, kjer te \u010daka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta. Luka in Maja sta odprla Atlas in med krajema Podtabor in \u017dvir\u010de, v Suhi krajini na\u0161la hrib, ki ima zanimivo ime. Pa ni tako majhen. Zakaj ravno to ime? Ali so tam res \u017eivele posebne mi\u0161i? Ali pa… Poslu\u0161aj pravljico \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-769","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodbe-iz-starega-atlasa"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/769","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=769"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/769\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1073,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/769\/revisions\/1073"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=769"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=769"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skrinjica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=769"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}