Zgodbi lahko tudi prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te poleg te zgodbe čaka bogat izbor pravljic z vsega sveta.
Ali ste kdaj videli goro, ki je tako ostra, da bi z njo lahko, seveda z malo domišljije, rezali? Danes se bomo z Lukom in Majo odpravili v Kamniško-Savinjske Alpe, kjer bosta odkrivala skrivnost ene najbolj ikoničnih gora – Ojstrice. Ugotovila bosta izvor imena in zakaj je prav ta ostra piramida pravi izziv za najpogumnejše planince.
Na robu ostrine
Napočil je sončni sobotni popoldan. Luka in Maja sta sedela na balkonu, zemljevid pa je bil razgrnjen pred njima.
“Danes iščem nekaj posebnega,” je rekel Luka. “Nekaj, kar zveni ostro in zanimivo.”
Njegov prst je drsel po Kamniško-Savinjskih Alpah in se ustavil na zapisu: “Ojstrica! To ime zveni kot vzklik!”
Takoj ko se je Luka dotaknil risbe gore, je iz zemljevida zaslišal glas, oster in čist kot gorski zrak: “Oj-stri-ca … Oj-stri-ca …” Na steni pa se je pojavila slika mogočne gore, obsijane s soncem.
“Ojstrica?” je ponovila Maja. “To zveni, kot da bi jo kdo pozdravljal: “Oj, Strica!” Ali pa kot “ostrica'” In glej, kako oster je ta vrh.”
Zasmejala se je: “Jaz začnem! Nekoč je tod živel velikan, ki je imel najostrejši nož na svetu. Z njim je lahko razrezal celo goro na kose. Ko je umrl, so ljudje našli njegov nož, zabit v vrh te gore. In ker je bil vrh tako oster kot noževa ostrica, so ga poimenovali Ojstrica.”
Luka je zmajal z glavo: “Velikan z nožem? Neumnost! Jaz mislim, da je gora nekoč imela zelo oster vrh, skoraj kot igla. In ko so jo ljudje prvič videli, so vzkliknili: “Oj, ostra je!” In tako je dobila ime. Včasih so imena nastala iz preprostih opažanj.”
“Oj, ostra je!” se je zasmejala Maja. “To je zanimivo. Ampak jaz imam boljšo razlago. Kaj pa, če so na tej gori nekoč živele vile, ki so pele tako visoke note, da so da so rezale skozi ušesa? In ko so ljudje slišali njihovo petje, so si zamašili ušesa in zaklicali: “Oj, kako ostro!” In po tem petju so goro poimenovali.”
Luka se je nasmehnil: “Vile z ostrimi notami? Ja, v redu. Ampak kaj pa, če je gora dobila ime po svoji obliki? Če jo gledaš od daleč, je tako ostra in koničasta, da spominja na konico strele. In “Ojstrica” je postala skrajšana beseda za “oj, ostra.”
Maja je pomolčala. “Mislim, da je tvoja razlaga najbolj verjetna. Zmaguješ.”
Vrata so se odprla. Babica je prinesla dva kozarca hladnega sadnega čaja.
“Slišala sem, da raziskujeta neko ostro goro,” je rekla.
“Ojstrico, babi!” je vzkliknila Maja. “Ugibala sva, ali je poimenovana po velikanovem nožu, ostrih notah vile ali pa ker je zelo ostra.”
Babica je sedla k njima. “Lepo sta si izmislila. Resnična zgodba pa je prav tako zanimiva. Ojstrica je gora, visoka 2350 metrov, in je eden najbolj prepoznavnih vrhov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Njena značilna piramidasta oblika je vidna daleč naokrog.”
“Zakaj pa se tako čudno imenuje?” je vprašal Luka.
“Ime ‘”Ojstrica”izvira iz besede “ostrica”, kar pomeni nekaj ostrega, koničastega,” je pojasnila babica. “V našem jeziku se je beseda ‘oster’ preko oblike “ôjster”razvila v “Ojstrica”. To je popolnoma točno ime, saj je gora res zelo ostra in koničasta.”
“Ali je res tako nevarna?” je vprašala Maja.
“Zelo zahtevna je za planince,” je prikimala babica. “Njena severna stena strmo pada 600 metrov globoko v Logarsko dolino in ponuja ene najtežjih plezalnih smeri v Sloveniji. Tudi vzhodno pobočje strmo pada v Robanov kot. A prav zaradi tega je tako priljubljena med izkušenimi planinci. Njen značilen oster obris je postala simbol Kamniških Alp.”
Luka in Maja sta gledala fotografijo Ojstrice na steni. Zdaj ni bila več le gora – bila je izziv, konica, ki štrli v nebo. In v toplem popoldnevu na balkonu se jima je zazdelo, da slišita klic planincev z vrha: “Oj, Ojstrica!”