Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
DRRRIIN! DRRRIIN!
“Dober večer, tukaj B&B agencija, babi pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?”
“Pozdravljeni, Robert tukaj, Slišal sem, da je v bližini Pivke vrh Trudnik. Mi lahko poveste, kako je dobil to ime?”
Vrh Trudnik, pravite, seveda, seveda, Dr. Brskač je že na terenu … Halo, dr. Brskač, se slišimo?”
“Se slišimo, se slišimo! Tukaj Dr. Brskač, javljam se neposredno s terena – no, trenutno sem z enim škornjem v gozdni rasti, z drugim pa v starem arhivu, a za gospoda Roberta bomo hitro razjasnili to uganko!”
Ime vrha izvira iz staroslovanske besede “trud”, ki pomeni napor, težko delo ali muko. In zakaj bi nekdo gori rekel tako? Naj naštejem dva možna razloga.
Prvi: Strma in naporna pot: Že samo ime pove, da so se ljudje na ta vrh morali “utruditi”. V bližini Pivke so poti včasih precej strme in kamnite. Staroselci, ki so tod pasli živino ali v gozdovih seka drva, so dobro vedeli, koliko ‘truda’ je potrebnega, da prideš do vrha. Ko so prišli gor, so bili preprosto – utrujeni.
In drugi: trudna (trda) zemlja: V naših krajih so besedo “truden” včasih uporabljali tudi za nekaj, kar je trdo, neizprosno. Trudnik je vrh, kjer narava ne popušča zlahka, kjer je pot zahtevna in kjer se človek res preizkusi.
Babi, upam, da nas Robert še posluša in da mu je razlaga všeč! Če se bo odpravil na Trudnik, naj ne pozabi na dobre čevlje in steklenico vode, ker ime vrha ne laže – malo truda bo res potrebnega, a razgled na vrhu odtehta vsako kapljo potu!
Agencija B&B, ali je poročilo ustrezno? Prejem!”
“Seveda, odlično. Nam lahko poveš še tisto zgodbo, ki si jo izvedel o morebitnem nastanku imena?”
“Seveda, dr. Brskač spet tukaj. Zelo zanimiva zgodba. Pred davnimi časi, ko so po teh gozdovih še strašili volkovi in so bile poti le ozke stezice, je v dolini pod hribom živel mladenič po imenu Truden. Bil je močan kot bik, a imel je mehko srce. V tistih časih je bila nad sotesko mogočna graščina, kjer je vladal trdosrčen graščak. Kmetom je nalagal tako visoke davke, da niso imeli niti za košček kruha. Bil je tudi zloben in se je rad zabaval na račun ubogih tlačanov.
Nekoč, ko je bila letina posebej slaba, je graščak postavil nemogoč pogoj: “Kdor prinese največji kamen iz doline na najvišji vrh, ne da bi ga enkrat samkrat odložil, bo svojo vas odrešil davkov za deset let!”
Ljudje so obupano gledali v goro. Nihče si ni upal poskusiti, saj je bila pot navzgor strma, polna trnja in ostrih skal. Potem pa se je odločil Truden. “Jaz bom šel,” je rekel tiho. Izbral je največji, najbolj oglat kamen, ga oprtal na hrbet in začel hoditi.
Hodil je ure in ure. Sonce mu je neusmiljeno pripekalo v tilnik, pot mu je zalival oči, mišice na nogah so mu drhtele. Vsakič, ko je hotel odnehati, se je spomnil na lačne otroke v vasi. Vsak korak je bil težji. Govori se, da je bila skala na njegovem hrbtu tako težka, da so se pod njegovimi stopali drobile skale – nekateri pravijo, da so tiste bele lise, ki jih vidimo na pobočju danes, pravzaprav sledi njegove naporne poti.
Tik pod vrhom, ko je bila megla že tako gosta, da ni videl prsta pred nosom, ga je začelo zapuščati upanje. Noge so mu odpovedovale. Takrat pa je zaslišal pesem ptic in začutil hladen piš z vrha. Z zadnjimi močmi je stopil na najvišjo točko, odložil kamen in se zgrudil na tla. Bil je tako neznansko truden, da je zaspal za tri dni in tri noči.
Ko se je končno zbudil, graščaka ni bilo nikjer – legenda pravi, da ga je od sramu pobralo, ko je slišal za Trudnovo junaštvo. Vas je bila svobodna. Ljudje so v čast mladeniču in njegovemu nečloveškemu naporu vrh poimenovali Trudnik. Stari Pivčani pravijo, da na Trudniku nikoli ne piha ‘navaden’ veter, ampak da tisti piš, ki ga začutiš na vrhu, pravzaprav sapa mladega Trudna, ki končno počiva po svojem velikem podvigu.
Tako, to je vse zaenkrat, babi.”
“To je pa nekaj povsem drugega, kot sem si jaz predstavljala. Mislila sem, da je ime pač prišlo od kakšnega lastnika gozda.”
“Ah, kje pa! Vrhovi z imeni na ‘-nik’ so v Sloveniji pogosto povezani z neko značilnostjo. In Trudnik je vrh, ki te preizkusi. Če greš gor po tistih strmih poteh, kjer se včasih kolena srečajo z brado, hitro ugotoviš, da ime ni izmišljeno. A ko prideš na vrh in se razgledaš, se trud spremeni v čisto veselje. In včasih so rekli, da če si na vrh Trudnika prinesel majhen kamenček iz doline in ga tam pustil, si s tem odložil vse svoje skrbi. Vse neprijetnosti tedna so ostale tam gori, ti pa si se vrnil v dolino lahek kot peresce. Upam, da nas Robert sliši, le veselo na pot!”
“Tako je. Vendar Agencija B&B svetuje: Robert, vzemi s seboj dobro voljo, kakšen sendvič za na vrh in predvsem – ne hiti. Trudnik ne mara tistih, ki samo tekajo gor in dol zaradi ur na roki. Trudnik ima rad tiste, ki znajo na vrhu sesti v travo, globoko vdihniti in začutiti tisti mir, ki pride šele po pravem naporu. Hvala, Brskač za izčrpno poročilo.”
Komaj sem se odložila slušalko in segla po skodelici s čajem …
DRRRIIN! DRRRIIN!
” Dober večer, tukaj B&B agencija, babi pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?”
“Pozdravljeni, Ludvik tukaj, Slišal sem, da je v v bližini Logarske doline neka zijalka, ne vem, kako se imenuje. Kaj pa sploh je zijalka? In kako je dobila to ime?”
Zijalka, pravite, seveda, seveda, naš poročevalec, Dr. Brskač je že na terenu … Halo, dr. Brskač, se slišimo?”
Poznaš zanimivo krajinsko ime? Zapiši ga v komentar, B&B agencija pa bo ustvarila nove zgodbice.