Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
DRRRIIN! DRRRIIN!
Zjutraj je v dnevni sobi B&B agencije glasno zazvonil telefon. Dr. Brihta – doktorica in profesorica za nesmiselne malenkosti in zapletene reči, je dvignila slušalko:
»Dobro jutro, tukaj B&B agencija! Pri telefonu dr. Brihta. Katero ime vas zanima danes?«
»Pozdravljeni, Mojca tukaj! Mene pa zanima nekaj zelo čudnega. Prebrala sem nekaj o Žejni dolini blizu Logatca. Piše, da je to čudovita, zelena dolina, polna redkih rožic in živali, nikakor pa ne morem ugotoviti – katera voda sploh teče po njej? V atlasu ni nič jasno napisano!«
Dr. Brihta se je nasmehnila: »O, Mojca, dober dan! To pa je res prava vodna uganka! Žejna dolina je tako posebna, saj se dve vodi v njej igrata skrivalnice. Čakaj, pokličem dr. Brskača. Sva dobro uigran tim, polna modrosti, le da jaz raziskujem iz udobne dnevne sobe, on pa se javlja s terena! Halo, dr. Brskač, si z nama?«
Iz zvočnika se je oglasil vesel glas dr. Brskača: »Seveda, dr. Brihta, tukaj sem! Ravno sedim na robu gozda, opazujem travnike in poslušam žuborenje. Mojca, tvoj firbec te je pripeljal do enega najbolj nenavadnih in čarobnih kraških barij pri nas!«
»Kaj pa je tako posebnega?« je zanimalo Mojco.
Dr. Brskač je pojasnil: »Žejna dolina je prava čarovnica. Tam se predalpski svet sreča s kraškim, kar pomeni, da so tla polna apnenca in lukenj kot kakšen švicarski sir, le da tukaj ne diši po siru, ampak po močvirju. Po dolini teče Žejski potok, a nima miru. Ko zapade veliko dežja, z gora pridrvi še hudourna Rovtarica! Potoka sta kot dva razigrana otroka – menjavata si strugo, jo širita in divjata.«
»In veste, zakaj se potem dolina imenuje Žejna, čeprav po njej tečeta celo dva potoka?« se je vmešala dr. Brihta. »Ker ima ta dolina neustavljivo žejo! Njena tla so sícer vlažna in barjanska, a hkrati popolnoma prevotljena. Voda priteče, dolina jo hlastno popije, saj voda preprosto izgine v podzemlje – skozi skrivnostno Kmetovo brezno!«
»Res je!« je potrdil dr. Brskač. »Tista voda potem v podzemnih rovih potuje čisto po svoje in spet priteče na dan kot potok Hlevišarka.«
»Voda torej teče po površju in nato še pod zemljo?« je začudeno vprašala Mojca.
Dr. Brihta je prikimala: »Prav zaradi tega čudovitega vodnega kroga in posebne mešanice vode ter kraških tal je Žejna dolina zaščitena kot dragocen naravni raj!«
»A tam rastejo kakšne posebne rožice?« je radovedno vprašala Mojca.
»In to kakšne!« je navdušeno prevzela razlago dr. Brihta. »Ker so tla zelo revna s hranili, tam rastejo celo štiri vrste redkih mesojedih rastlin! Na primer mala mešinka, ki si v vodi sama ulovi kakšno vodno bolho za kosilo.
Dr. Brskač:” Pa še kakšna pravljična živalca se skriva tam, Mojca! Na primer metulj s strašnim imenom črtasti medvedek ali pa glasna žabica hribski urh.[]Zanimiva imena, kajne?«
»Ojoj, mesojede rastline? Potem pa tam verjetno ni varno hoditi brez visokih škornjev,« je tiho rekla Mojca.
»Za vodne bolhe res ne!« se je nasmejala dr. Brihta.
Dr. Brskač pa je z napetim glasom dodal: »Zaradi teh mehkih močvirij in pravljičnih mahov so si ljudje od vselej pripovedovali, da v Žejni dolini živita posebni gozdni vili – oziroma skrivnostni vešči!«
Mojca: »Vili? Kakšni pa?«
Dr. Brskač: »Pravijo jim Logaški vili ali vešči Žejne doline. Staroselci so verjeli, da bdita nad nevidnimi podzemnimi vodami. Ko hodiš po dolini, ti štrleče bele skale nenadoma izgledajo kot divji zobje podzemnega velikana, stebra dreves pa kot njegove noge, ovite v dolga mahova oblačila.«
Dr. Brihta: »A brez skrbi, Mojca! Le malce poigrata se s tvojo domišljijo – vsak šum vode zveni kot njuno šepetanje, meglica nad močvirjem pa kot njuno plesno ogrinjalo.«
»Pa se človek tam lahko izgubi, dr. Brskač?« je šepetaje vprašala Mojca.
Dr. Brskač ji je prijazno odgovoril: »Oh, ne moreš se izgubiti, Mojca, ampak vredno se je v dolini ustaviti. Ko odvržeš vsakodnevne skrbi, skočiš čez kakšno mlako in prisluhneš žuborenju Žejskega potoka, hitro pozabiš na čas. Žejna dolina ti podari mir.«
»Kako lepo,« je zavzdihnila Mojca. »Potem pa si bom v svoj atlas z zvezdico dopisala Žejski potok, Rovtarico in podzemno Hlevišarko, potem pa si bom to čarobno dolino enkrat ogledala, v škornjih seveda!«
Dr. Brihta je takoj opozorila: »To je dobra odločitev, Mojca! Le pazi, da ne pohodiš katere od tistih redkih cvetlic in poteptaš mahu.«
»Lepo, Mojca, uživaj na sprehodu skozi dolino« je prikimal dr. Brskač. »Dr. Brihta, lepo vaju pozdravljam, jaz grem zdaj poiskat kakšen suh kamen ob potoku, da v miru pojem svoj sendvič. Mislim, da sem si ga po tem dolgem raziskovanju pošteno zaslužil. Se slišimo!«
Na zaslonu je dr. Brskač še enkrat pomahal in prekinil povezavo.
»Hvala, dr. Brskač, in dober tek!« se je dr. Brihta nasmehnila ter odložila telefon. »No, Mojca, si slišala? Skrivnostni potoki Žejne doline so rešeni! Upam, da si dobila odgovor na tvoje zanimivo vprašanje.«
»Sem, dr. Brihta, najlepša hvala obema za tole čudovito zgodbo! Lepo se imejta!« je veselo rekla Mojca in odložila.
Dr. Brihta je končno lahko spet prijela svojo skodelico čaja, ki pa je postal med tem dolgim pogovorom že čisto hladen.
Le kaj bo prinesel naslednji klic?
Ni čakala dolgo.
DRRRIIN! DRRRIIN!
»Dobro jutro, tukaj B&B agencija, dr. Brihta pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?«
»Pozdravljeni, Peter tukaj. Mene pa zanima …«
Kaj je zanimalo Petra? Prisluhnite v naslednji zgodbi!
Poznaš zanimivo krajinsko ime? Zapiši ga v komentar, B&B agencija pa bo ustvarila nove zgodbice.