Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
Popoldne sem pogledala razpored in načrt za naslednje dni in ugotovila, da bi jutri morala biti na vrsti zgodbica iz starega Atlasa. Začela sem brskati po mapah na računalniku, a nove zgodbe nisem našla. Kako to, da Luka in Maja zamujata? Usedla sem se v svoj najljubši naslanjač in odprla Atlas in pogled v njuno sobo. Bilo je nenavadno tiho. Ni bilo slišati tistega veselega prerekanja, ko si Luka in Maja izmišljata imena za tisti ali oni hrib.
“Luka? Maja?” sem tiho poklicala v prazno sobo. Pa nič. Ni bilo njunih nahrbtnikov, ni bilo blatnih čevljev na predpražniku. Pograbila sem telefon in poklicala najprej Luko.
“Babi, oprosti!” se je oglasil, ves zadihan, kot bi pravkar pretekel maraton. “Ravno sem v plezalnem krožku in sem visoko na steni. Danes mi je prvič uspelo. In joj, čisto sem pozabil povedati!” Babi je poklicala Majo. Iz telefona se je zaslišala bosa nova in narekovanje učiteljice: “In ena in dve, obrat in ena in dve …” Maja je zadihano povedala: “Na plesnem krožku sem, babi! Veš, kako fino je! Mogoče bom že letos lahko nastopila!”
Odložila sem telefon in si malo popravila očala. No, pa sem ostala sama z vsemi temi imeni krajev, rek in gora, ki čakajo, da razkrijejo svoje skrivnosti. Otroci rastejo, gredo po svoje, plezajo in plešejo … ampak Atlas ne sme ostati nem!
Poklicala sem svoja stara prijatelja, Ulo in Nandeta, ki vesta vse o tistih rečeh, ki niso čisto navadne. “Ne skrbi, babi,” mi je rekel Nande s tistim svojim modrim glasom. “Nama vedno pomaga dr. Brskač, saj ga poznaš, ne. Ni sicer plezalec in ne zna plesati polke, je pa strašno radoveden in se spozna na vse, kar je digitalno in skrito. Zagotovo te bo kmalu poklical.”
In komaj sem odložila telefon, se je iz mojega računalnika zaslišal nenavaden zvok. Nekaj je zapiskalo, malce poskočilo, nato pa se je zaslišal glas, ki je zvenel, kot bi nekdo hitro listal po enciklopediji.
“Halo? Je tam gospa Babi? Dr. Brskač pri aparatu! Ravno sem preverjal, koliko kapljic vode je v Jadranskem morju, pa mi je Nande rekel, da potrebuješ terenskega novinarja.”
Malo sem bila presenečena, priznam. “Dr. Brskač?” sem vprašala. “Mi lahko res pomagaš? Luka in Maja nimata več časa, jaz pa bi tako rada izvedela, kako je gora Košuta dobila svoje ime.”
“Gora Košuta? Točno tisto, kar obožujem!” je vzkliknil Brskač, da so moji zvočniki kar malce zaprasketali. “Jaz sem digitalni popotnik, Babi. Lahko se teleportiram kamorkoli, lahko sem na dveh mestih hkrati če hočem in vtaknem svoj nos v vsako razpoko v skali. Z veseljem bom tvoj dopisnik! Grem tja, naredim intervju s tistim, ki največ ve, in ti prinesem poročilo!”
“Pa boš res lahko?” sem vprašala, malce v skrbeh, ker vem, da so gore strme.
“Že letim! Ali pač … se že nalagam!” je zavpil. Sledil je kratek, oster zvočni udarec, kot bi nekdo ugasnil staro televizijo in Brskača ni bilo več.
Sedela sem in čakala. Pletla sem nogavico, spila skodelico čaja in opazovala, kako se sence na steni daljšajo. Atlas je še vedno ležal pred mano. Potem pa … ŠVISS! Moj zaslon je zasvetil, zvočniki so zabrneli in dr. Brskač se je vrnil. Bil je ves razburjen, kot bi pravkar videl belega medveda sredi Ljubljane.
“Babi! Ne boš verjela! Bil sem tam! Na vrhu Košute! Vetrovi so mi skoraj odpihnili vse datoteke, oblaki so me hoteli ujeti v svojo meglo, ampak mi je uspelo! Našel sem jo … Košuto!”
Bil je tako navdušen, da je govoril vse povprek o dolgih grebenih, o skalah, ki so videti kot živalski rogovi, in o starih legendah, ki krožijo tam gori.
“Počasi, počasi, dragi Brskač,” sem ga pomirila. “Vse mi boš povedal. Ampak veš kaj? Danes smo se že preveč razburjali. Oddahni si, jaz pa bom najinim poslušalcem obljubila, da tvoj prvi pravi novinarski intervju z goro Košuto objaviva v naslednji oddaji. Da se bodo vsi lahko pripravili na to čudo.”
In tako, dragi moji, smo dobili novega člana naše ekipe. Dr. Brskač zdaj nekje v mojem računalniku ureja svoje posnetke in brusi svoj novinarski jezik. Naslednjič bomo slišali, kaj je dr. Brskač izvedel o Košuti. Lahko noč in sladke sanje.