Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
Popoldne je bilo tiho, Soba je bila prijetno topla, saj je sonce pošiljalo zadnje žarke skozi okno. V skodelici je dišal zeliščni čaj, poleg pa je ležal Atlas, odprt pri strani, kjer so natisnjene Karavanke. Ravno sem si popravljala očala, da bi bolje videla tisto dolgo, vijugasto črto, ki označuje greben Košute in razmišljala o tem, da sem zadnjič obljubila, da bomo o temi izvedeli nekaj več, pa sta otroka pobegnila na plezanje in ples … Kako naj sama razrešim to uganko?
Pozvonilo je in šla sem odpret. Na vratih sta stala Ula in Nande. Nande je v rokah držal nekaj zavitega v rjav papir, Ula pa je skrivnostno pomežiknila.
“Vstopita, vstopita,” sem ju povabila. “Ravno sem razmišljala, kako naj razrešim en gorski primer, pa sem ostala sama.”
Nande se je nasmehnil in položil zavitek na mizo. “Veva, babi. Slišala sva tvojo zadnjo zgodbo, kako si ostala sama z Atlasom. Ampak ne skrbi! Najina naloga tukaj še ni končana – spodbudila sva te, da sta se povezala z dr. Brskačem. Zdaj pa imava presenečenje zate.”
Ula je previdno odvila papir. Na mizi se je zasvetila lično izdelana lesena tablica. Na njej je bilo z lepo, starinsko pisavo vgravirano: B&B Uradna agencija za raziskovanje Atlasa.
Osupnila sem. “Kaj pa je to? Agencija?”
“Ja!” je vzkliknil Nande. “Premisli, babi. Ti obožuješ stare zemljevide. Veš, kje izvira potok, kateri škrat pazi na katero jamo in zakaj ima hrib takšno ime, kot ga ima. Nihče ne zna tako dobro izbrskati teh skrivnosti kot ti. To je tvoje poslanstvo! Postala boš prva detektivka iz naslonjača za odkrivanje skrivnosti krajevnih imen.”
“Jaz? Detektivka?” sem se zasmejala, a ideja mi je bila nenadoma strašno všeč. Spomnila sem se na tiste stare filme o Sherlocku Holmesu ali pa na gospo Fletcher iz tiste nadaljevanke, le da mi ne iščemo zlikovcev, ampak pomene besed. Moja pisarna bi bil moj naslonjač, moj telefon in računalnik pa povezava z zvestim dr. Brskačem.
“Nande, to je čudovito!” sem rekla in pobožala leseno tablico. “Strinjam se z vama, Daj, pritrdi tablico na vrata. Ko bodo sosedje in otroci šli mimo, bodo videli, da je tukaj urad za uganke. Ula pa bo to objavila na Skrinjici. “
Ula je hitela s pisanjem. (tipkanje) tako, še tole: Naša vroča linija 08 555 333 je že odprta. Če vas zanima, zakaj se vaš hrib, potok ali vas imenuje, kot se – pišite nam ali pokličite!”
“In kaj, če te kdo vpraša, koliko računaš za to?” je zaskrbelo Ulo.
“Ah,” sem resno dodala, “brez honorarja, seveda. Naša agencija ne bo pošiljala računov. Mi smo del Ustvarjalne gmajne. To pomeni, da so naše modrosti o Atlasu kot tisti travnik sredi vasi. Vsak lahko pride, se usede in posluša ali bere. Moje zgodbe so namenjene vsem, ki radi brskajo.”
“Dogovorjeno!” se je zasmejal Nande. “Tvoj specialist za digitalno teleportacijo, dr. Brskač, pa je tudi že obveščen o svojem novem statusu.”
Komaj je Nande to izrekel, se je iz računalnika zaslišal znan pisk. Na zaslonu se je pojavilo Brskačevo okno. “Halo? Je tam vodja detektivske agencije? Tukaj dr. Brskač! Slišal sem, da smo zdaj agencija. Čestitam, šefica! Jaz sem že na terenu. Ravno preverjam, ali ima ‘Trudnik’ res ime po tem, da so se ljudje trudili priti nanj, ali pa se je morda tam trudil kakšen lenuh. Čakam na vaša detektivska navodila!”
Pogledala sem Nandeta in Ulo, nato pa leseno tablico na mizi. “Brskač, za zda pusti Trudnik,” sem rekla in si popravila očala. “Se nič ne mudi. Čakam, da se naša vroča linija zares ogreje.”
Naslonjač ni bil več samo prostor za počitek. Postal je resen preiskovalni urad. Odprla sem Atlas, si natočila še malo čaja in se pripravila na delo. Nande je vzel kladivo in tablico, da jo pritrdi na vrata, Ula pa je začela pisati objavo za na Skrinjicosi. Bili smo pripravljeni.
Počasi se je bližal večer, ko je nenadoma … DRRRIIN! DRRRIIN!
Moje srce je poskočilo. Detektivski telefon je zazvonil! Prva stranka! Počasi sem segla po slušalki in jo dvignila.
” Dober večer, tukaj B&B agencija, babi pri telefonu. Kateri kraj vas zanima danes?”
“Pozdravljeni, Mojca tukaj, mi lahko pojasnite ali je v Sloveniji res ena gora, ki se imenuje Košuta?”
Gora Košuta, pravite, seveda, seveda, Dr. Brskač je že na terenu …
Poznaš zanimivo krajinsko ime? Zapiši ga v komentar, Luka in Maja pa bosta ustvarila nove zgodbice.