✨Lepotica, zver in mila jera

Včasih se pravljice zataknejo in potrebujejo pomoč. Kako se je vse skupaj začelo, lahko prebereš v prvi zgodbici ✨Ko se utrne prva iskrica.

Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.

Nande in Ula sta stopala po gozdni poti proti domu in klepetala o današnji uri zgodovine, ko so se pogovarjali o življenju v srednjeveških mestih.

»Ula, si predstavljaš?« je rekel Nande in previdno stopil čez lužo. »Ulice so bile polne blata, okna pa tako ozka, da je bila v hišah skoraj tema. In menda so ljudje kar skozi okno zlili vodo od pomivanja posode!«

»Fuj,« se je skremžila Ula. »Najbrž si moral hitro odskočiti, če nisi hotel, da ti na glavo prileti kakšna juha ali pa še kaj hujšega.«

Ravno ko sta razmišljala, kako srečna sta, da imata doma kopalnico in kanalizacijo, se je med mogočnimi hrasti zasvetila tista znana, zlato-rumena svetloba. Kot bi tisoč nevidnih rok razgrnilo bleščečo zaveso. Brez obotavljanja sta stopila skoznjo.

Znašla sta se na čudovitem vrtu. Zrak je bil gost od vonja po cvetju, ptiči so peli čudovite melodije, sredi vrta pa je rasla ena sama, popolna rdeča vrtnica. A idilo je kratilo glasno prepiranje. Ob vrtnici sta stala moški v bogati trgovski suknji in strašen volkodlak, rjava dlaka je pokrivala njegovo  telo, iz volčjega gobca je opletal dolg, rdeč jezik. Bil je res strašen. Renčal je:

“Ne gre drugače, utrgaj jo že vendar, ti mila jera, saj si jo obljubil hčerki. Če ne boš utrgal vrtnice, se vse skupaj sfiži, ti obtičiš tukaj za vedno, moj služabnik boš, jaz ostanem volkodlak, tvoja hčerka pa brez moža.”

Trgovec pa je ves tresoč stiskal svoje bele roke k prsim. »Ne morem! Poglej te trne, dolgi so kot igle! Jaz imam nežne roke, vajene svile in žameta, ne pa ran in krvi. Nočem se zbosti!«

Nande in Ula sta stopila bližje. »Oprostite, kaj se dogaja?« je vprašal Nande.

Volkodlak se je obrnil k njima in jezno zapihal: »Ta trgovec je prišel na moj vrt in hotel ukrasti najlepšo vrtnico za svojo hčer, Lepotico. Rekel sem mu, naj jo utrga in potem se bova z njegovo hčerko lahko spoznala in poročila, kot pravi zgodba. Ampak tale mehkužec se boji trnov, “zbodel se bom” pripoveduje! Pravljica stoji, jaz pa postajam vedno bolj kosmat in slabe volje!«

»Spet se je zataknilo,« je zavzdihnila Ula. »Greva poiskat pomoč.«

Doma sta planila pred zaslon. Slika je nekaj časa migotala, nato pa se je prikazal Dr. Brskač. Bil je ves rdeč v obraz, čelo je bilo potno, v roki pa je držal brisačo.

»Uf, otroka, ravno sem prišel s fitnesa!« je zasopihal. »Dvajset kilometrov na tekočem traku, da si malo razgibam vezja. Kaj je narobe v pravljičnem svetu?«

Nande mu je razložil zagato z volkodlakom in nežnim trgovcem. Brskač je odložil brisačo in s police potegnil debelo knjigo z naslovom Veliki arhiv starodavnih francoskih modrosti.

»Aha, Lepotica in zver! Francoska klasika,« je zamrmral Brskač in listal po straneh. »Trgovec mora utrgati vrtnico, to je ključni trenutek. Če se boji trnov, bo potrebna pomoč. Hmm, mnja… Sem že našel! Potrebujemo nekoga, ki z vrtnicami govori, namesto da se jih boji. No, kot ponavadi, primite se za roke in zrecitirajte tisto izštevanko o zmajih. Tako, zdaj pa moram pod tuš, drugače se lahko še prehladim!”

Nande je izklljučil računalnik in hitro sta stekla nazaj v gozd. Ula je razložila, kaj morajo storiti, da bo pravljica lahko spet stekla kot se spodobi. “Primimo se za roke, vi gospod volkodlak pa pazite, da me ne boste opraskali s temi strašnimi kremplji. No, tako, začnimo, tisto o zmajih!”

“En zmaj ‘ma rep nazaj,

zmaja dva sta ušla,

tri in dva je zmajev pet,

še štiri pa jih je devet.

Sebe zraven še prištej, pa nas je deset, juhej!«

Komaj so končali, se je na sredi vrta zavrtela barvita meglica in iz nje je stopila gospa s škarjami za pasom in polnim naročjem satenastih trakov. Bila je cvetličarka Cvetka, ki je bila videti, kot da je sredi največje nevihte.

»Pa kaj me vlečete sredi dela!« je zaklicala, ne da bi sploh koga pogledala. »Kralj in kraljica praznujeta zlato poroko, 50 let sta že srečno poročena. In jaz, jaz sem tista, ki moram okrasiti dvorano. Samo še dve uri časa imam, da tisoč belih vrtnic spremenim v nebeški vrt! In vi? Vi pa me kličete zaradi ene same?«

Pogledala je trgovca, ki je ves tresoč kazal svoje nežne dlani. »Ljubi moj gospod, kako smo občutljivi! Če bi jaz bila tako razvajena, kraljica danes ne bi videla niti enega šopka. Veste, cvetje je treba izbirati glede na priložnost – lilije za mir, sončnice za veselje, vrtnice pa … no, vrtnice so za pogumne, ki vedo, da lepota pač malo zbode!«

Medtem ko je čvekala o tem, kako pomembno je, da so trakovi usklajeni z barvo kraljevega plašča, je z eno roko – brez kakršnega koli strahu – izza pasu potegnila profesionalne škarje. S svetlobno hitrostjo je škljocnila steblo, vrtnico v enem zamahu ovila v prosojen ovitek. Nato je vse skupaj zvezala z zlatim trakom, ki mu je s hitrimi  potegi škarij naredila popolne kodrčke.

»Takole! Brez krvi, brez drame in brez iskanja težav tam, kjer jih ni!« je dejala, porinila vrtnico trgovcu v roke in izginila v oblačku cvetnega prahu nazaj v kraljevsko dvorano.

Trgovec je presenečeno strmel v popolno zavito vrtnico. Volkodlak se je pomiril, saj je  pravljica lahko spet stekla.

Nade in Ula sta se vračala domov skozi gozd.

»Veš,« je rekla Ula in razmišljala o rdečem cvetu, »zakaj je prav vrtnica vedno simbol ljubezni? Saj ima vendar trne.«

»Morda prav zato,« je modro odgovoril Nande. »Ker je ljubezen lepa kot cvet, ampak se moraš zanjo včasih malo potruditi in potrpeti, če te kaj zbode.«

V žepu jima je zapiskal telefon. Dr. Brskač, zdaj že ohlajen po fitnesu, jima je poslal sporočilo:

Ali sta vedela, da vrtnice ne gojijo samo za okraševanje? V Bolgariji na več tisoč hektarjih letno pridelajo nekaj tisoč ton cvetov, iz katerih pridobijo okrog tono in pol rožnega olja, ki opojno diši. Uporabljajo ga za dišave v kozmetični industriji.

“Mm, kako mora tam dišati. Si predstavljaš, neskončno morje vrtnic,” je zašepetala Ula. Ko sta vstopila v hišo, pa je zadišalo po babičini večerji. Nobene umazane vode skozi okno, le mir in nova zgodba za njun spomin.

Kateri pravljici iz Babi bere pravljice se lahko zatakne in kaj? Predlagaj, dr. Brskač, Ula in Nade pa bodo zaplet razpletli.


Leave a Comment