Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
Frazemi so kot majhni zakladi v jeziku: na videz preprosti, a polni pomena, ki ga ne vidiš takoj.
Učijo nas, da besede včasih pomenijo več, kot je zapisano.
Zato danes odpremo ta jezikovni zakladnik in pogledamo, od kod prihaja naslednji frazem in kaj nam želi povedati.
Doma v kuhinji je bilo tisto popoldne precej napeto. Mama je z iztegnjeno roko kazala proti hodniku in se jezila, ko je očetu pripovedovala o zadnjem zapletu v hiši.
»Ti povem, to je nemogoče!« je potožila mama in stresla z glavo. »Najprej sem ji rekla ob dveh, potem ob treh in nazadnje še pred pol ure. Majda še vedno ni pospravila svoje sobe, pa sem ji že trikrat izrecno naročila! Deklica očitno sedi na ušesih!«
Matej, ki je v kotu jedel piškote, je ob teh besedah zastal z odprtimi usti. V tistem trenutku se mu je taka rešitev zazdela nekaj najbolj praktičnega, kar je slišal v zadnjem času. V glavi se mu je takoj utrnila živa slika: njegova starejša sestra Majda sedi sredi svoje popolnoma razmetane sobe s slušalkami na glavi na ogromni, izjemno udobni blazini v obliki velikanskega, mehkega slonovega ušesa. Morda pa celo v obliki človeškega ušesa, to bi bilo še bolj praktično. Blazina, rožnata in narejena iz finega flisa. In ker je Majda sedela na tej čudežni ušesni blazini, ji po mamičinih besedah sploh ni bilo treba pospraviti sobe. Blazina jo je očitno varovala pred vsemi dolžnostmi!
»Tako blazino nujno potrebujem tudi jaz!« je sklenil Matej in si obrisal drobtine s hlač. Če bi imel takšna ušesa za sedenje, bi se lahko elegantno izognil vsakemu pospravljanju igrač ali odnašanju smeti.
Ker pa je bil ponosen raziskovalec in ni želel spraševati sestre, kje je to skrivnostno reč dobila, se je odločil, da bo stvar raziskal povsem sam. Odšel je v svojo sobo, prižgal računalnik in odprl spletni brskalnik.
Zavihal je rokave in samozavestno vtipkal prve besede: ušesa naprodaj. Brskalnik mu je vrgel ven le nekaj oglasov za pustne maske in svinjska ušesa za pse. To ni bilo to. Matej je potrpežljivo zbrisal tekst in odtipkal: ušesna blazina. Tokrat so se na zaslonu prikazale ergonomske blazine za spanje z luknjo na sredini, da te ponoči ne boli uhelj. »Bližje, ampak še vedno ni tisto ta pravo,« je zamrmral. Za konec je poskusil še z najbolj natančnim opisom in vtipkal: uhlji za sedet. Računalnik je samo nekaj časa mlel in nato javil, da ni našel nobenega ustreznega zadetka.
Ker je bil računalnik uradno nemočen, Mateju ni preostalo drugega, kot da gre h koreninam informacij. Odšel je nazaj v kuhinjo, kjer sta mama in oče ravno pila kavo.
»Mami,« je začel malce skrivnostno, »kje točno bi se dalo dobiti tista ušesa za sedet na njih? Na internetu sem pregledal že vse trgovine, pa jih ne najdem.«
Mama in oče sta se najprej začudeno spogledala, nato pa sta se oba glasno nasmejala. Matej je užaljeno prekrižal roke, saj se mu tema ni zdela prav nič smešna.
»O, Matej, pridi sem,« se je nasmehnil oče in ga posadil na stol. »Vidim, da si ti to predstavljal čisto dobesedno! Ampak veš, ne potrebuješ velike ušesne blazine in v trgovinah jih ne prodajajo.«
Potem se je nagnil naprej in mu resno, a prijazno razložil: »Izraz ‘sedeti na ušesih’ je star frazem. Jasno, da se ne moreš usesti na svoja ušesa, ampak, če nečesa nočeš slišati, potem se malce ponorčujemo.”
Matej je počasi pokimal, oče pa je nadaljeval: »No, v resničnem življenju to pomeni, da človek sicer popolnoma dobro sliši, a je z mislimi nekje povsem drugje. Ko ti mama nekaj naroči, ti pa raje gledaš risanko, premišljuješ o kockah ali preprosto nočeš slišati, takrat ‘sediš na ušesih’. Tvoje ušesne poti so odprte, ampak tvoja glava je zaklenjena in besed sploh ne spusti naprej. Se pravi, da se delaš gluhega, čeprav veš, da ti nekdo nekaj govori.«
Matej je nekaj trenutkov tiho razmišljal. Predstava o udobni slonovi blazini se je v sekundi razblinila. Namesto tega je ugotovil, da takšno obnašanje sploh ni ravno lepo. Če sediš na ušesih, ignoriraš ljudi, ki te imajo radi, in jim povzročaš slabo voljo.
Pogledal je mamo, se ji nasmehnil in rekel: »Veš kaj, mami? Jaz pa ne bom nikoli sedel na ušesih, kadar mi boš kaj naročila. Takoj grem pospravit svoje kocke!«
Mama ga je veselo stisnila k sebi, Matej pa je bil vesel, da je pravočasno rešil uganko o ušesih – brez interneta in brez zgrešenih nakupov.
🎧 Brskačev ušesni kviz
- Kaj v resnici pomeni, če nekdo »sedi na ušesih«?
• A) Da ima tako velika ušesa, da lahko nanje sedi namesto na stolu.
• B) Da nekoga sploh ne posluša in se dela gluhega, ker premišljuje o drugih stvareh.
• C) Da si je v trgovini kupil posebno blazino v obliki uhlja. - Katero žival si je Matej predstavljal, ko je razmišljal o veliki in udobni ušesni blazini?
• A) Miško
• B) Slona
• C) Zajčka - Kaj je Matej naredil, ko je ugotovil, kaj frazem v resnici pomeni?
• A) Jezen je odšel v svojo sobo in spet prižgal računalnik.
• B) Sklenil je, da ne bo nikoli sedel na ušesih in šel takoj pospravit svoje kocke.
• C) Skril je sestrino blazino pod posteljo.
Tvoj namig za novo zgodbo: predlagaj zanimiv frazem, pa bomo iz njega spletli zgodbico.