Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
Zjutraj je v babičini dnevni sobi glasno zazvonil telefon.
DRRRIIN! DRRRIIN!
Babi si je z eno roko popravila očala, z drugo pomešala čaj in dvignila slušalko: »Dobro jutro, tukaj B&B agencija, Babi pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?«
Na drugi strani linije se je oglasila Marica: »Pozdravljeni, Marica tukaj! Mene pa zanima nekaj zelo nenavadnega. Zadnjič ste tako lepo razložili, kje je Pasji rep, zdaj pa me neizmerno matra firbec, ker sem v starem Atlasu zasledila podobno ime. Pasja glava! Pa menda nima gora prave pasje glave, ki laja na oblake? Kaj sploh je to?«
Babi se je nasmehnila: »O, Marica, dober dan! Tvoje vprašanje je prava gorska poslastica! Pasja glava res obstaja, ampak tam zgoraj je svet precej drugačen kot na tistem toplem Pasjem repu na Vipavskem. Čakaj, da pokličem dr. Brskača … Upam, da je že varno sestopil z oslovskih skal! Halo, dr. Brskač, si na zvezi?«
Iz zvočnikov se je slišal vesel glas dr. Brskača: »Seveda, Babi, seveda! Ravno sedim na varnem pred planinsko kočo in pijem vroč čaj z gorskimi zelišči. In Marica, tvoj firbec te je pripeljal do enega najbolj čudovitih, a hkrati najbolj divjih kotičkov pri nas!«
»Divjih?« je vprašala Marica na drugi strani linije in takoj napela ušesa. »Kaj pa je tam tako divjega?«
Dr. Brskač je nadaljeval z razlago: »Če se iz doline Kamniške Bistrice ozreš visoko navzgor, tja severno od Krvavca, opaziš mogočno, ostro skalno gmoto. To je na nadmorski višini okoli tisoč šeststo metrov. In ko to skalo pogledaš s prave strani, ko sonce nanjo vrže sence – in seveda z malo domišljije – opaziš mogočno pasjo glavo, ki straži vhod v visokogorje!«
»Aha, torej je to samo velika skala, ki je podobna kužku?« je ugotovila Marica.
Babi je pokimala, dr. Brskač pa je takoj dodal: »Tako je, Marica! A opozarjam: to je izjemno zahtevan teren! Tam so strmine tako navpične in prepadi tako globoki, da bi morala imeti gamsje noge in tri pare oči. Še posebej pozimi in spomladi, ko strmine prekrijeta led in sneg, je Pasja glava primerna le za najbolj izkušene alpiniste. Navadni pohodniki jo raje občudujemo od daleč.«
»Ojoj, potem pa to res ni kraj za igranje,« je tiho rekla Marica.
»Res ne,« se je strinjala babi in se ozrla proti zaslonu. »Kaj pa tiste pravljice, dr. Brskač? A niso včasih nekaj pripovedovali o tistih čudnih ljudeh?«
Dr. Brskač se je nasmehnil: »Ker je ta svet tam zgoraj tako samotno tih, so si stari pastirji ob večerih res pripovedovali posebne zgodbe. Iz roda v rod se je prenašalo staro ljudsko izročilo o skrivnostnih bitjih.«
»Kakšno izročilo?« je Marici spet poskočilo srce od vznemirjenja.
Dr. Brskač je stišal glas in skrivnostno povedal: »Pravili so, da so v pradavnini v tistih nedostopnih votlinah okoli Pasje glave živeli posebni prebivalci … Ljudje s pasjimi glavami! Imeli naj bi človeško telo, oblečeno v živalske kože, namesto obraza pa kosmat pasji smrček in velika ušesa. Ker so imeli tako izostren sluh, so slišali vsak korak v dolini. In kadar se je nad Krvavcem razbesnela huda nevihta, so ljudje spodaj rekli: ‘Slišite? Ljudje s pasjimi glavami tam gor spet balvane premetavajo!’«
»Pa so res živeli tam, babi?« je skoraj šepetaje vprašala Marica.
Babi se je toplo nasmehnila, dr. Brskač pa jo je potolažil: »Veš, Marica, ko se v mraku nad tisto ostro skalo spusti gosta megla in veter začne tuliti, človeška domišljija hitro začne risati pošasti. Pastirji so bili osamljeni in iz tiste mogočne skale se je rodila čudovita pravljica. Resnični gorski zaklad pa sta v bistvu mir in divja lepota. Zdaj pa si grem naročit še en topel štrudelj, saj sem si ga po tem dolgem govorjenju pošteno zaslužil. Se slišimo!«
Na zaslonu je dr. Brskač še enkrat pomahal in prekinil povezavo.
»Hvala, dr. Brskač, in dober tek!« je babi pomahala nazaj proti kameri in se obrnila k telefonu. »No, Marica, si slišala? Narava nam včasih postavi res nenavadne uganke. Upam, da si potešila svoj firbec.«
»Sem, Babi, najlepša hvala! Lep dan še naprej!« je veselo zacvrčala Marica in odložila.
Babi je končno lahko spet prijela svojo skodelico kave, ki pa se je med tem dolgim pogovorom že čisto ohladila. Pa nič ne de! Pogledala je skozi okno proti daljnim gorskim vrhovom in si mislila, kako čudovit svet nas obkroža. Le kaj nam bo prinesel naslednji klic?
Ni čakala dolgo.
DRRRIIN! DRRRIIN!
»Dobro jutro, tukaj B&B agencija, babi pri telefonu. Katero ime vas zanima danes?« »Pozdravljeni, Dane tukaj. Mene pa zanima …«
Kaj je zanimalo Daneta? Prisluhnite v naslednji zgodbi!
Poznaš zanimivo krajinsko ime? Zapiši ga v komentar, B&B agencija pa bo ustvarila nove zgodbice.