Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
Frazemi so posebne besedne zveze, ki pomenijo nekaj več, kot piše na papirju. So kot majhne skrivnosti v jeziku — če jih vzameš dobesedno, ne delujejo, če pa jih razumeš prav, odprejo nov svet pomenov. Zato danes pokukajmo v enega izmed njih in odkrijmo, od kod prihaja in kaj nam pravzaprav pripoveduje.
Popoldansko sonce je sijalo skozi okno otroške sobe, kjer sta šestletni Miran in njegova osemletna sestrica Zarja na preprogi gradila velikanski grad iz lesenih kock. Iz kuhinje pa se je slišalo glasno ropotanje posode in razburjen mamin glas.
“Povem ti, to je naravnost katastrofa!” je mama obupano dejala očetu. “Hotela sem speči kruh, pa sem pozabila kupiti kvas, tako danes ne bo svežega kruha! Vse sem uničila, vikend je pokvarjen, zdaj pa res ne vem, kaj bomo jedli za zajtrk!”
Pa se je oglasil oče, mirno in z nasmehom: “No, no, daj no … Nikar se ne jezi in ne razburjaj. Ni ti treba delati iz muhe slona.”
Miran, ki je ravno na vrh stolpa polagal zadnjo kocko, je ob teh besedah popolnoma obmiroval. Kocka mu je zdrsnila iz rok in s hrupom podrla pol stolpa, a njemu je bilo v tistem trenutku povsem vseeno.
Delati iz muhe slona?
V njegovih šestletnih možganih se je takoj pojavila čudovita, neverjetno slikovita predstava.
Predstavljal si je, da imata oče in mama v kuhinji poseben stroj. Mama spretno z roko ujame majhno, brenčečo črno muho, jo položi v stroj, ki je na tleh, nato pa z nogo začne pritiskati na pedal. Muha se začne širiti, rastejo ji ogromna ušesa in dolg ukrivljen trobec, štiri debele noge so videti kot stebri in iz ust rasteta dva bela okla.
Miran je na široko razprl oči. Čakaj malo … a imata starša v kuhinji pravega slona? Ali pa sta naredila igračko, tistega mehkega plišastega slona, ki si ga je že od nekdaj tako zelo želel?! Kje pa ga imata spravljenega? A sta ga skrila v shrambo ali garažo? In ali bosta tistega slona morda dala njemu?!
Ni zdržal več. Tiho kot miška se je odplazil iz otroške sobe, Zarja pa mu je radovedno sledila. Pokukal je v kuhinjo in začudeno opazoval mamo in očeta. Ob pultu sta stala samo ona dva. Mama je pomakala roki v pomivalno korito, oče pa ji je podajal umazane krožnike. Nikjer ni bilo velikega sivega orjaka, nobenega trobca, nobenih velikih ušes in nobenih sledi o kakšni novi igrači.
“Oče!” je ves zmeden vzkliknil Miran in stopil v kuhinjo. “Kje pa je tisti slon?”
Oče in mama sta se začudeno spogledala. “Kakšen slon, Miran?” je vprašala mama in odložila pomit krožnik.
“Saj si povedal, da mami dela iz muhe slona!” je resno razložil Miran in z rokama nakazal ogromno žival. “Sem mislil, da sta iz male muhe naredila ogromnega slona in sem prišel pogledat, kje ga imata spravljenega! Ali je pravi ali je igračka? A ga bosta dala meni?”
Mami se je obraz v trenutku razjasnil in glasno se je zasmejala, oče pa se je nasmehnil, pobožal Mirana po glavi in ga dvignil na pult.
“Ah, lepo si si to predstavljal!” se je zasmejal. “Ne, v kuhinji nimava nobenega slona in iz muhe nisva ničesar pričarala. ‘Delati iz muhe slona’ je namreč frazem.”
“Frazem?” je ponovil Miran in nagnil glavo.
“Tako je,” je razložila mama in ga prijazno objela. “To pomeni, da ima nekdo čisto majhno težavico – majhno kot drobna, nepomembna muha – in iz nje naredi strašen preplah ali skrb, kot da bi šlo za velikega, težkega slona! Jaz sem se ustrašila in razburila zaradi malo kvasa, kot da je konec sveta. V resnici pa je to le majhna ‘muha’, saj lahko kruh preprosto kupimo v trgovini.”
“Ahaaa!” se je v pogovor vključila še Zarja, z žarečimi očmi. “To pomeni, da iz čisto majhne stvari narediš strašno veliko paniko!”
“Točno tako, Zarja,” je poudaril oče.
Miran je začel premlevati mamine in očetove besede. Majhna težava … velika panika …
Nenadoma se mu je posvetilo in široko se je nasmehnil! “Oooo, potem sem pa jaz tudi zadnjič naredil iz muhe slona!”
“Kdaj pa, Miran?” ga je z zanimanjem vprašala mama.
“V torek, ko nisem mogel najti svoje najljubše rdeče nogavice!” je navdušeno razlagal Miran. “Tako hudo sem jokal in kričal, da je nočem zamenjati in da sploh ne bom šel v vrtec, če nimam rdeče nogavice. Mislil sem, da je ves dan uničen! Potem pa si jo ti našla pod mojo posteljo, v eni sekundi.”
“Res je!” se je nasmejala mama. “Takrat si iz ene majhne rdeče nogavice naredil pravega pravcatega slona! In kako smo ga potem rešili?”
“Tako, da smo se pomirili, pogledali pod posteljo in slon je v trenutku odletel stran kot majhna muha!” se je ponosno pohvalil Miran.
Oče ga je potrepljal po hrbtu: “Popolnoma prav imaš, Miran. Ko se naslednjič ustrašimo ali razburimo, se moramo spomniti, da je večina naših težav le majhnih muh, ki jih sploh ni treba spreminjati v slone.”
Miran je zadovoljno skočil s pulta, zgrabil sestrico za roko in stekel nazaj v otroško sobo. Ko sta spet sedla k svojim kockam, je Nande pomežiknil Zarji: “No, zdaj pa ne bova delala slona iz tega, ker se nama je tisti stolp podrl, velja? Bova pač zgradila še večjega!”
Tvoj namig za novo zgodbo: predlagaj zanimiv frazem, pa bomo iz njega spletli zgodbico.