Zgodbi lahko prisluhneš v podkastu Babi bere pravljice, kjer te čaka tudi bogat izbor pravljic z vsega sveta.
DRRRIIN! DRRRIIN!
V babičini dnevni sobi je glasno zazvonil telefon. Dr. Brihta – doktorica in profesorica za nesmiselne malenkosti in zapletene reči, ki nadomešča babi med njenimi zasluženimi počitnicami – si je popravila očala in z veseljem dvignila slušalko:
»Dobro jutro, tukaj B&B agencija! Pri telefonu dr. Brihta. Katero ime vas zanima danes?«
»Pozdravljeni, Zorica tukaj. Sem opazila, da imajo na Kočevskem eno koliševko. Kaj pa je to, mi lahko poveste?«
Dr. Brihta se je prijazno nasmehnila: »O, Koliševka! Prelesnikova koliševka je zelo poseben naravni pojav na Kočevskem, gospa Zorica. Takoj bom na zvezo poklicala našega dr. Brskača, da skupaj razvozlamo ta naravni spomenik. Veste, z dr. Brskačem sva uigran tim, le da jaz raziskujem iz udobne dnevne sobe, on pa se javlja s terena! Halo, dr. Brskač, si z nama?«
Iz zvočnika se je oglasil vesel in radoživ glas dr. Brskača: »Seveda, tu sem, dr. Brihta! Dober dan, gospa Zorica! Vi sprašujete o pragozdu Prelesnikova koliševka, kajne? To je naravnost čaroben kotiček narave!«
»Tako je, to je čisto pravi pragozd,« je nadaljevala dr. Brihta. »Ampak, dr. Brskač, nama poveš, kaj sploh pomeni beseda pragozd? To se sliši kot nekaj iz pradavnine!«
»Pa še res je tako!« se nasmehne dr. Brskač. »Pragozd je čisto pravi divji gozd, v katerega človek nikoli ni posegal. Nobenega drevesa ni posekal in vanj ni zašla ne žaga ne sekira. Drevesa se tu sama posejejo, zrastejo, ostarijo in nekoč padejo na tla. In tudi takrat njihova zgodba ni končana – podrta drevesa postanejo dom hroščkom, gobam, pticam in številnim drugim gozdnim prebivalcem. V Sloveniji imamo skupno kar 14 uradno priznanih pragozdnih ostankov in Prelesnikova koliševka je eden izmed njih!«
»Štirinajst pragozdov imamo? To pa je res bogastvo!« je bila osupla Zorica na drugi strani linije. »Kaj pa tista nenavadna beseda … koliševka?«
Dr. Brihta je prevzela razlago: »Koliševka je videti kot velikanska naravna skleda! Nastala je že davno, ko se je udrla velika kraška jama. Ker je ta udorna dolina tako globoka in porasla z gostim drevjem, sonce skoraj ne doseže njenega dna. Zato se tam spodaj nenehno zadržuje hladen zrak – skoraj tako kot v kakšnem velikem naravnem hladilniku! Takim dolinam rečemo koliševka.«
»Tako je!« je dopolnil dr. Brskač. »Tam nastopi tako imenovani toplotni obrat: na vrhu je toplo, spodaj v koliševki pa mrzlo. Zato tam spodaj uspevajo živali in rastline, ki jih sicer najdemo le visoko v mrzlih alpskih hribih – kot bi imeli košček mrzlih Alp skrit sredi Kočevskega!«
Zorica je za trenutek pomislila, nato pa radovedno vprašala: »Kaj pa stari ljudje tam okrog? So si znali razložiti, kako je sredi ravnega gozda nastala tako globoka luknja, ko še niso vedeli za kraške jame?«
Dr. Brskač se je nasmehnil: »O, nekoč so imeli za vse nenavadne stvari v naravi svoje legende! Pravijo, da je pred davnimi časi sredi gozda bila velika, ravna jasa, kjer so gozdarji in oglarji radi počivali in prepevali. A pod zemljo je spal star, tečen hudič, ki mu je bil ta hrup strašno zoprn.«
Dr. Brihta se je zasmejala in nadaljevala zgodbo: »Tako se je hudič nekega dne strašno razjezil, z nogo močno udaril ob strop svoje podzemne votline in strop se je z velikim pokom vdrl v globino! Ljudje so v strahu pobegnili, v zemlji pa je ostala le ogromna, temna luknja, ki so ji dolgo rekli kar ‘hudičev udor’. Narava pa je z leti luknjo zarasla s smrekami ter zelenim mahom in jo spremenila v ta čudoviti pragozdni zaklad.«
»Kako slikovita legenda!« se je zasmejala Zorica. »Torej namesto hudiča tam zdaj domujejo redke cvetlice in hladna senca. Pa si jo lahko gremo ogledat od blizu?«
Dr. Brihta je takoj opozorila: »Le z roba, gospa Zorica! Ker je ta naravni svet tako občutljiv in prvobiten, vanjo ne vstopamo, da ne bi poškodovali redkih rastlin in plašili živali.«
»Si jo pa lahko varno ogledamo z roba, saj povsem blizu vodi znana Roška pešpot,« je še dodal dr. Brskač.
»Kako čudovito!« je zamišljeno rekla Zorica. »Torej imamo sredi naših gozdov naravni hladilnik s pragozdom in svojo legendarno zgodbo. Najlepša hvala obema za to čudovito razlago!«
»Z veseljem, Zorica! Lep dan še naprej!« sta v en glas odgovorila dr. Brihta in dr. Brskač.
Dr. Brskač je na zaslonu prijazno pomahal in izklopil povezavo, dr. Brihta pa je odložila slušalko in zadovoljno naredila požirek vročega čaja. Naša narava res skriva čudovite zaklade, ki jih je treba čuvati!
Ni pa trajalo dolgo, ko je v dnevni sobi zopet zazvonilo …
DRRRIIN! DRRRIIN!
»Dobro jutro, tukaj B&B agencija, dr. Brihta pri telefonu! Katero ime vas zanima danes?«
»Pozdravljeni, Marjan tukaj. Mi lahko poveste nekaj o …«
Kaj je zanimalo Marjana? Prisluhnite v naslednji zgodbi!
Poznaš zanimivo krajinsko ime? Zapiši ga v komentar, B&B agencija pa bo ustvarila nove zgodbice.